Četrtek, 27. 3. 2025, 16.56
3 dni, 3 ure
Šumijev Erar iz napake v napako. Kdo bo odgovarjal?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,66
Predsednik KPK Robert Šumi je pretekli teden komentiral, da je prenovljeni Erar “nehote pokazal na pomanjkljivosti oziroma napake pri skrbnikih evidenc oziroma v bazah podatkov drugih državnih organov, ki jih prejšnja različica Erarja ni prikazovala”.
Aplikacija Erar, s katero upravlja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), je skoraj leto dni prikazovala napačne podatke o transakcijah državnih podjetij in javnih ustanov, razkrivajo na portalu Necenzurirano. Gre še za eno od napak, ki so se pokazale na omenjeni aplikaciji. Za številne nepravilnosti za zdaj še ni nihče prevzel odgovornosti.
Spletna aplikacija Erar, s katero upravlja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in je namenjena večji transparentnosti pri porabi javnega denarja, je skoraj leto dni prikazovala napačne podatke o transakcijah državnih podjetij in javnih ustanov, razkriva Necenzurirano, ki je v zadnjih dneh opravil analizo in primerjal podatke različnih poslovnih baz.
Razlike med prikaznimi in dejanskimi nakazili velikanske
Kot so zapisali, so ugotovili, da je Erar pri podjetjih in javnih zavodih, ki prejemajo sredstva od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), torej iz javne zdravstvene blagajne, prikazoval obseg nakazil, ki je bil tudi za 50 odstotkov nižji od dejanskega.
Prav tako so ugotovili, da so razlike med prikazanimi in dejanskimi nakazili znašale od "le" nekaj tisoč evrov do več sto milijonov evrov, pojavljale pa so se v obdobju med februarjem in avgustom 2024.
Na Necenzurirano pišejo, da za to ni krivo le napačno delovanje prenovljene različice aplikacije Erar, ki jo je KPK predstavila v začetku tega meseca, ampak je šlo za težavo, ki se je vlekla dalj časa. Napačne podatke so po ugotovitvah omenjenega portala prikazovali večino lanskega leta, torej že v času, ko je deloval še stari Erar.
KPK javnosti o napačnih podatkih ni obvestila
V določenem obdobju so se tako za isto podjetje hkrati prikazovali napačni in pravilni podatki, a so se pravilni v Erarjevi bazi pojavili šele pred kratkim. Necenzurirano je o tem obvestil KPK oziroma pri njih začel poizvedovati, kaj se dogaja. KPK je po opozorilu vse napačne podatke izbrisala iz aplikacije, pravilne podatke pa so objavili šele v sredo zvečer. Javnosti o napačnih podatkih, ki so se v aplikaciji prikazovali leto dni, KPK ni obvestila.
Napačne podatke so tako z Erarja povzele tudi različne poslovne baze. Eden od primerov, ki so ga preverili na Necenzurirano, so plačila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Za primer so vzeli UKC Ljubljana, za katerega so ugotovili, da naj bi iz javne blagajne v letu 2023 prejel okoli 680 milijonov evrov, v letu 2024 pa kar za polovico manj sredstev – le nekaj manj kot 340 milijonov evrov. Ti podatki se niso ujemali s tistimi iz finančnega načrta UKC Ljubljana.
Našli so tudi druge primere, ki so dokazali napako aplikacije Errar. Po podatkih ebonitete.si je zasebna klinika Orthos v juniju 2024 od ZZZS prejela dobrih 144 tisoč evrov, a je v resnici bilo nakazil za skoraj 243 tisoč evrov. Poslovna baza ebonitete.si je napačne podatke za junij 2024 pridobila iz Erarja. Toda podatki Uprave za javna plačila (UJP) za leto 2024 kažejo drugače. Lani je tako ZZZS tej zasebni kliniki nakazal 2,4 milijona evrov, torej dobrih 700 tisoč evrov več, kot je prikazoval Erar. Ta razlika je nastala izključno v obdobju od februarja do avgusta 2024. Do napak pri prikazovanju podatkov je prihajalo tudi pri vseh preostalih poslovnih subjektih, ki prejemajo sredstva od ZZZS.
Pravilne podatke so na KPK ponovno objavili šele v sredo pozno zvečer, piše Necenzurirano. Deluje, da so zdaj pravilni.
Mediji so med drugim poročali tudi o milijonskih nakazilih energetskega podjetja Gen-I fizičnim osebam, ki so se prav tako izkazala za sistemsko napako.
Informacijska pooblaščenka prejela tri prijave
Tudi urad informacijske pooblaščenke Jelene Virant Burnik je v roku treh tednov v zvezi z novo aplikacijo in objavo osebnih podatkov prejel tri prijave. Kdo jih je podal, ne razkrivajo, saj vezano na 16. člen zakona o inšpekcijskem nadzoru velja dolžnost varovanja tajnosti vira prijave, so pa dodali, da so takoj po prejemu prve prijave na KPK naslovili poziv za pojasnila, postopki pa so v teku.
Za N1 so v uradu pooblaščenke pojasnili, da se z vidika varovanja osebnih podatkov v novi aplikaciji nakazujejo tri težave. In sicer: objavljeni so podatki o lastnikih že zaprtih espejev, ki ne bi smeli biti javno dostopni, problem je tudi pri espejih, ki nimajo ločenega osebnega in poslovnega bančnega računa, ampak skupni tako imenovani osebno-poslovni bančni račun. Tretja težava pa je razkrivanje osebnih podatkov pri navedbi namenov nakazil. Pri nekaterih nakazilih, ki jih vsebuje prenovljeni Erar, so namreč bili v namenu navedeni osebni podatki.
Šumi: Erar je nehote pokazal na pomanjkljivosti oziroma napake
Predsednik KPK Robert Šumi je pretekli teden komentiral, da je prenovljeni Erar "nehote pokazal na pomanjkljivosti oziroma napake pri skrbnikih evidenc oziroma v bazah podatkov drugih državnih organov, ki jih prejšnja različica Erarja ni prikazovala". Kje je napaka nastala, za zdaj še ni jasno, naj bi pa posebna delovna skupina KPK, Uprave za javna plačila (UJP) in Ajpesa zadevo preiskala in izsledke predstavila v kratkem.
