Sunita Williams komaj čaka na naslednjo priložnost v vesolju

Prvič je v vesolju ostala od decembra 2006 do aprila 2007 in podrla rekorda glede dolžine bivanja v vesolju in vesoljskih sprehodih. Med čakanjem na drugo priložnost, nadaljuje urjenje in si prizadeva javnost navdušiti za vesolje. Na povabilo slovenskega veleposlaništva v Washingtonu je iz Houstona pripotovala v ameriško prestolnico, kjer se je udeležila seminarja o slovenskem pionirju vesoljskih potovanj Hermanu Potočniku Noordungu in udeležencem opisala svoje izkušnje ter imela pogovor s slovenskimi dopisniki.

Tretji astronavt slovenskega rodu

Williamsova je po Ronaldu Šegi in Jerryju Linengerju tretji astronavt slovenskega rodu, ki je potoval v vesolje in seveda prva ženska. Po drugi strani je tudi šele druga astronavtka indijskega rodu po Kalpani Chawla. Obiskala je že tako Indijo kot Slovenijo, in sicer slednjo skupaj z mamo in sestro, potem ko je pri ruski vesoljski agenciji sklenila izobraževanje v okviru sodelovanja pri Mednarodni vesoljski postaji (ISS).

"Žal ne govorim slovensko" Rodila se je 19. septembra 1965 v Clevelandu oziroma natančneje Euclidu v zvezni državi Ohio, vendar se je s staršema, Deepakom Pandyo in Bonnie Zalokar, ko je bila stara šele eno leto preselila v Boston, ki ga ima zelo rada in ne pozabi povedati, da navija za baseballsko moštvo Red Sox, še posebej, ko se pogovarja s kom iz New Yorka, odkoder prihajajo večni tekmeci "Yankees". "Na žalost ne govorim slovensko," je dejala Williamsova, vendar je stik s svojimi slovenskimi koreninami ohranila z obiski Clevelanda, pri čemer sta ji v spominu najbolj ostali potica in kranjska klobasa.

Potica in kranjske klobase poletele v vesolje

"Vedno, ko smo se vračali k družini v Cleveland, smo od tam nesli potico in klobase. Danes je malce lažje, ker se lahko oboje naroči po pošti." Ažmanove klobase so zaslovele, potem ko jih je Bonnie Zalokar poslala hčerki na ISS, kjer je v njih uživala celotna posadka postaje. "To niso bile tiste prave kranjske klobase, ampak tiste tanjše," je med smehom razlagala Williamsova in dodala, da so morale klobase pred potjo prestati ostro inšpekcijo glede trajnosti, ker motena prebava v vesolju ni ravno posrečena zadeva.

Predniki iz Žužemberka Williamsova je povedala, da njena družina po slovenski strani izhaja iz Žužemberka, ki ga je pred leti tudi obiskala, skupaj z Bledom Ljubljano ter Lipico, pri čemer je zagotovila, da vedno popravi nepoučene glede izvora slavne konjske pasme Lipicancev. Slovenijo bo zagotovo še obiskala in o tem je med drugim govorila tudi z veleposlanikom Samuelom Žbogarjem.

Astronavti skrbijo za popularizacijo vesoljskih programov

Sunita Williams je po uspešnem 195-dnevnem bivanju v vesolju avgusta lani obiskala Cleveland, kjer so ji rojaki pripravili sprejem, sama pa jim je opisala svoje izkušnje. To je tudi najpogostejše delo astronavtov, ko čakajo na novo uvrstitev na seznam za pot v vesolje, namreč odnosi z javnostjo, populariziranje vesoljskih programov, sama pa še posebej poudarja pomen telesne pripravljenosti, ki je v vesolju zelo pomembna, kakor tudi popolno zdravje, brez katerega pot v vesolje lahko odpade. V vesolju morajo astronavti namreč pridno trenirati za ohranitev mišic, med katerimi je najpomembnejša srčna. Po vrnitvi na Zemljo pride do nekaterih težav, pri čemer je Williamsova dejala, da je zelo neprijeten občutek povečanega pritiska v ušesih.

Vesoljske priprave na zemeljski maraton Navdušena maratonka je v času bivanja ISS poskrbela za odmevno akcijo, ko je v vesolju tekla bostonski maraton, na katerega se je sicer kvalificirala že na Zemlji. "Rekla sem si, da bi bila škoda, če bi mi kvalifikacija propadla, zato smo na godrnjanje ruskih kolegov, ki sta se morala preseliti, v servisnem modulu namestili tekalno stezo. Na koncu so bili sicer vsi veseli in so mi čestitali," je dejala Williamsova, ki je zaradi breztežnostnega stanja morala teči privezana na stezo z elastičnimi trakovi. Kot prva oseba v zgodovini v vesolju je maraton 16. aprila 2007 pretekla v času 4 ur in 24 minut.

Od diplome iz fizike do urjenja pri NASI

Za življenje astronavtke se je Williamsova odločila po naključju. Potem ko je leta 1987 končala mornariško akademijo z diplomo iz fizike, je leta 1993 postala testna pilotka. Ni se ji uresničila želja po letenju z reaktivci, ampak je letela s helikopterji. Kasneje je obiskala vesoljsko bazo v Houstonu in si ogledala program ter se odločila. "Starši so me naučili, da če kaj želim, moram pač poskusiti in kot maraton se mi tudi pot v vesolje ni zdela nič kaj nemogoča," je dejala Williamsova.

Urjenje pri NASA je začela leta 1998, svoj prvi polet v vesolje pa je dočakala šele 10. decembra 2006, ko je z raketoplanom Discovery poletela proti ISS. Tam je ostala do 22. junija 2007, ko je pristala z raketoplanom Atlantis v vojaški bazi Edwards v Kaliforniji. V vesolju je med drugim opravila štiri sprehode v skupnem času 29 ur in 17 minut. Že decembra istega leta pa jo je prekosila rojakinja Peggy Whitson. "Rekordi so zame vredni le toliko, da postavijo cilje za prihodnje generacije in sem vesela, če me kdo prehiti, kot sem tudi vesela, če to uspe meni," je povedala Williamsova.

Sunita si želi nazaj v vesolje

Na vprašanje, kaj je njen naslednji cilj, je odgovorila, da vrnitev v vesolje. NASA bo raketoplane upokojila leta 2010, nakar bodo začeli razvijati novo vesoljsko plovilo za vrnitev na Luno. "Najboljši del mojega dela je zagotovo potovanje v vesolje. Če imaš rad razburjenje, potem ni boljšega občutka, kot je grmenje vesoljske rakete pri vzletu. Pogled iz vesolja na Zemljo je nekaj nepozabnega," je dejala Williamsova in kasneje na simpoziju dodala, da je mogoče videti marsikaj, le državnih meja ne.