Svoboda, SD in NSi vložile predlog ustavnih sprememb #video

Predsednik republike bi pri imenovanju ministrov imel predvsem protokolarno oziroma formalno vlogo in imenovanja ne bi mogel odkloniti brez izredno tehtnih razlogov, enako kot na primer pri razglasitvi zakonov, je ob vložitvi predloga danes pojasnil vodja poslancev opozicijske NSi Janez Cigler Kralj.

S takšnim načinom imenovanja vlade bi po njegovih besedah odpravili tudi položaj, ko ima Slovenija istočasno dva predsednika vlade – enega, ki je izvoljen, pa še nima svoje ministrske ekipe, in drugega, ki je v odhajanju, ima ekipo, ki pa opravlja le še tekoče posle. "Proces bi se izčistil in tako bi vedno imeli predsednika vlade z ekipo in polnimi pooblastili," je prepričan Cigler Kralj.

Predlog odpravlja možnost interpelacije ministrov

Predlog ustavnih sprememb sicer odpravlja možnost interpelacije ministrov, ohranja pa možnost interpelacije celotne vlade. To je predvsem odgovor tistim, ki imajo pomisleke, da predlog prinaša zmanjšanje pristojnosti ali nadzorstvene funkcije parlamenta, je dejal Cigler Kralj. "S tem, da se interpelacija postavi kot interpelacija celotne vlade, se bo nadzorstvena funkcija parlamenta povečala, kajti na interpelaciji, tudi če se bo nanašala samo na eno področje dela vlade, bo moral biti vedno prisoten tudi predsednik vlade, kar bo dalo nadzorstveni funkciji parlamenta večjo težo," zatrjuje vodja poslancev NSi.

Po predlogu sprememb se z zakonom tudi ne bi več urejalo število ministrstev, ampak bi bila to odgovornost vsakokratne vladne koalicije, zakon pa bi urejal pristojnosti in delovna področja tako vlade kot posameznih ministrstev.

"Cilj, smisel vsakih volitev je postaviti mandatarja in vlado, in če bi vprašali ljudi, bi rekli, naj začnejo hitro delati, ne danes, že včeraj," je o predlaganih spremembah dejal vodja poslancev Svobode Borut Sajovic. Kot je še ocenil, predsednik vlade z izbiro ministrske ekipe prevzema odgovornost, zato je prav, da se administrativni birokratski postopki poenostavijo. V poslanski skupini pa so po njegovih besedah podali tudi pomislek, da bi tudi ministrski kandidati morali izpolnjevati določene pogoje, kot je denimo slovensko državljanstvo in nekaznovanost.

Prednik: To še ne pomeni avtomatične končne podpore

Vodja poslancev SD Jani Prednik pa je poudaril, da se ustavo kot najvišji akt v Sloveniji spreminja s tresočo roko. Poslanci SD so tako prispevali podpise za začetek postopka spreminjanja ustave, a to še ne pomeni avtomatične končne podpore pri spremembah ustave, je opozoril. Njihovi pomisleki namreč gredo predvsem v smeri degradiranja nadzorne vloge DZ.

Cigler Kralj je ob tem poudaril, da je NSi v postopek spreminjanja ustave stopila s pripravljenostjo na iskanje kompromisov. V luči pomislekov o krnjenju nadzorne funkcije parlamenta tako v predlogu ustavnih sprememb dopuščajo možnost ohranitve zaslišanj ministrskih kandidatov pred pristojnimi delovnimi telesi DZ.

SDS in Levica predlaganim spremembam nasprotujeta

Za uveljavitev predlaganih ustavnih sprememb sicer predlagatelji potrebujejo dvotretjinsko večino v DZ oziroma glasove 60 poslancev. Teh pa za zdaj nimajo, saj SDS in Levica predlaganim spremembam v takšni obliki nasprotujeta.

V Levici sicer ne nasprotujejo začetku postopka za spremembo ustave in javni razpravi, nasprotujejo pa, da katerikoli predsednik vlade imel preveliko diskrecijo pri imenovanju in razreševanju ministrov, je pojasnil vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. Aktualna vloga, ki jo pri imenovanju vlade igra DZ, je po njihovi oceni pomembna predvsem v smislu vzdrževanja odnosov med izvršno in zakonodajno vejo oblasti.

V SDS pa menijo, da se s predlaganimi spremembami v Sloveniji vzpostavlja "kvazi predsedniški sistem", zanje ostaja sporen tudi umik možnosti interpelacije posameznega ministra. Kot smiseln pa ocenjujejo sistem, v katerem bi DZ z absolutno večino v paketu potrdil predsednika vlade in njegovo ministrsko ekipo, je dejal poslanec SDS Branko Grims. Danes vložen predlog pa je za SDS nesprejemljiv, predlagateljem očita tudi, da je ta nastal tako, da se je o njem najprej poenotila koalicija, ki pa je "očitno širša, kot smo mislili".

Na vprašanje, ali smo glede na predlagatelje priča obrisom kakšne nove mogoče koalicije, pa vodje vseh treh poslanskih skupin odgovarjajo, da vsaka od strank ostaja v svoji koalicijski oz. opozicijski vlogi, ustavne spremembe pa da so projekt, ki mora presegati takšne delitve.