Nedelja, 6. 8. 2023, 22.35
1 leto, 3 mesece
Težki dnevi za Slovenijo: stanje je kritično, največjo težavo zdaj predstavljajo plazovi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,10
Državo so zajele najhujše poplave v zgodovini samostojne Slovenije. Da bo škoda rekordna, je že v petek napovedal predsednik vlade Robert Golob, ki obljublja, da bo vlada pomagala tako občinam kot ljudem.
Zadnji pas padavin je zapustil naše kraje in razmere so se umirile. Vremenska in hidrološka napoved sta nekoliko bolj optimistični. A današnja noč še ni bila povsem mirna, gasilci so za odpravljanje posledic poplav posredovali v 57 primerih, največkrat v Pomurju in na Koroškem. Poplavne površine bodo vztrajale ob Muri, Dravi in Savi, največjo težavo pa trenutno predstavljajo plazovi. Strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije v navezi s civilno zaščito na terenu pregledujejo posamezna območja, kjer po poplavah grozijo zemeljski plazovi. "Pozivamo ljudi, naj se ne lotevajo sanacije nestrokovno," pa je ob tem dejal direktor zavoda Miloš Bavec. Pod okriljem vlade bo zaživela posebna aplikacija za pomoč prizadetim v poplavah.
Ob suhem vremenu se bo nadaljevalo odpravljanje posledic poplav, vzpostavljanje cestnih povezav, čiščenje naplavin in urejanje električnih povezav.
"K sreči se razmere umirjajo, vsaj v povirnih delih porečij voda odteka in se vrača v struge," je v Odmevih povedal hidrolog Janez Polajnar. Po njegovih besedah najbolj problematična ostaja reka Drava, predvsem spodnja Drava, ki bo še poplavljala ponoči in v ponedeljek. "Kritična je tudi spodnja Sava na sotočju s Krko, kjer se bodo poplavljene površine še zadržale," je še opozoril Polajnar. Vremenska in hidrološka napoved sta optimistični, problem pa ostajajo zemeljski plazovi.
Pretok Mure se je v Gornji Radgoni začel v nedeljo zvečer počasi zmanjševati, v spodnjem toku pa ima ustaljen pretok in se do jutra ne bo zmanjševal. Zvečer je imela Mura v Gornji Radgoni pretok 1.419 kubičnih metrov na sekundo. Da bi preprečili katastrofo, morajo nasipi zdržati vsaj še en dan, je povedal hidrolog Polajnar.
Drava je začela upadati tudi v spodnjem toku. Poplavljene površine ob Dravi se bodo tudi danes še ohranjale. Sava upada po vsem toku. Krka poplavlja in v zgornjem toku upada, v spodnjem toku pa ima ustaljen pretok. Na običajnih mestih se razlivata Ledava v spodnjem toku in Dravinja.
V nedeljo poplavljala tudi Gradaščica
Po popoldanskih nevihtah je v nedeljo zvečer poplavila tudi Gradaščica. Poplavne površine ob posameznih rekah v porečju Ljubljanice, pa tudi ob Pesnici se počasi zmanjšujejo.
Še nekaj časa bodo zaradi namočenosti tal grozili tudi plazovi, ki so se tudi v nedeljo sprožali v velikem obsegu, še zlasti na Koroškem in v Savinjski dolini, kjer sicer Savinja upada počasneje, kot bi si želeli.
Največjo težavo predstavljajo plazovi
Še nekaj časa bodo zaradi namočenosti tal grozili plazovi, ki so se tudi v nedeljo sprožali v velikem obsegu, še zlasti na Koroškem in v Savinjski dolini.
Ujma poškodovala ceste in mostove
Ujma je poškodovala številne ceste in mostove. Danes bodo strokovnjaki začeli pregled mostov. Na regionalnih in državnih cestah ostaja 75 popolnih zapor in 91 s polovično prevoznostjo. Prav tako je ponekod onemogočen železniški promet, na primer med Mostom na Soči in Jesenicami ter na zasavski progi, medtem ko upajo, da bi promet med Celjem in Velenjem lahko stekel popoldne. Kjer je mogoče, so vzpostavili nadomestni avtobusni promet.
Voda za sabo pušča opustošenje
Kjer je voda odtekla, je vidno opustošenje, blato in naplavine. Začelo se je čiščenje objektov in javnih površin. Zaradi napovedanega suhega vremena bo to steklo nekoliko lažje. Prizadeti v poplavah, prostovoljci in pristojne službe bodo nadaljevali z vzpostavljanjem cestnih povezav, čiščenjem naplavin in urejanjem električnih povezav.
Danes bo zaživela posebna aplikacija, na kateri bodo vsi, ki bi želeli pomagati prizadetim, lahko ponudili svojo pomoč.
Kot je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan, boste lahko v aplikaciji ponudili pomoč, pripadniki civilne zaščite regijskega štaba Notranjske in Obale pa bodo vzpostavili povezavo s tistimi, ki ponujeno obliko pomoči potrebujejo.
‼️ [POSEBNA APLIKACIJA ZA POMOČ]
— Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost, inovacije (@MVZI_RS) August 6, 2023
Če želite nuditi pomoč, bo 7. 8. zaživela posebna aplikacija, prek katere boste sporočali, kako lahko pomagate. Razmere na terenu so še vedno izredno nevarne, zato se ne odpravljajte na pomoč v lastni režiji.#poplave2023 https://t.co/VfEpsJisjv
Predsednik vlade Robert Golob, ki se je v nedeljo na lastne oči prepričal, kakšno je stanje na najbolj prizadetih območjih, je za ponedeljek sklical sestanek z vsemi ključnimi ministri, da preučijo nadaljnje ukrepe. Za torek je sklicana še ena izredna seja vlade, na kateri bodo po napovedih Goloba spregovorila zlasti o obdobju po intervenciji, v kateri je aktivirana civilna zaščita.
Direktor geološkega zavoda o zemeljskih plazovih: Sanacija le ob pomoči stroke
Strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije v navezi s civilno zaščito na terenu pregledujejo posamezna območja, kjer po poplavah grozijo zemeljski plazovi. "Pozivamo ljudi, naj se ne lotevajo sanacije nestrokovno," je dejal direktor zavoda Miloš Bavec. Koristno pa je varno čiščenje odtokov, da voda ne zaliva plazine, ter dvig folij, da se teren suši.
Zaradi velike namočenosti tal je verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov še vedno navzoča. Geološki zavod je že izdal napotke, naj bodo prebivalci pozorni na pojavljanje sprememb na tleh, objektih in pobočjih, še posebej pa na pojavljanje svežih razpok, posedanje in zdrse zemljine ter na površinsko zastajanje vode.
Ključno pri plazovih je spremljati razmere. "Vreme je glavni dejavnik," je danes za STA dejal Bavec. Prebivalcem je odsvetoval nestrokovno lotevanje sanacije zemeljskih plazov.
"Primanjkuje mehanizacije in strokovnjakov, zato trenutno pozivamo ljudi, naj se na varen način, če je to mogoče, ukvarjajo bolj s čiščenjem odtokov, naj nadzirajo, da voda ne zaliva plazin − predvsem varno in brez preveč pogumnih akcij," je dejal Bavec. Z nestrokovnim ravnanjem, npr. odkopavanjem opore spodaj, se lahko poveča nevarnost sprožitve, hkrati pa se ogrozi tudi lastna varnost.
Če so plazine prekrite s folijo, je med ukrepi, ki lahko nekoliko prispevajo k izboljšanju razmer, odstranitev folije, da se v sončnem in suhem vremenu plazina lahko suši. "Velikanskega vpliva to nima, malo pa vendar prispeva k sušenju površine," je dejal.
Stanje se je načeloma že začelo umirjati, a nevarnost je zagotovo povečana še nekaj dni, natančne napovedi še niso mogoče, je pojasnil. "Nova plazenja so še možna, zemlja je namočena, tako da procesi še niso končani, verjetno pa se je največji del že pokazal," je dejal.
Slovenija je plazenju po Bavčevih besedah izpostavljena toliko kot običajna alpska država, imamo mlad relief in plazove lahko pričakujemo. V Sloveniji so plazenju načeloma bolj izpostavljena območja osrednje Slovenije, polhograjski hribi tja do Alp, pa Zasavje, Haloze in Slovenske gorice.
O razlogih pa je povedal: "Človekovi posegi so pomembni, pogosto zelo zmanjšajo stabilnost brežin, ampak na koncu plazove sprožajo vremenski pojavi, predvsem intenzivne padavine. V veliko primerih pa do tega pride tudi zaradi spodjedanja opore, saj vodotoki povzročijo tako močno erozijo, da so plazovi nastali tudi tam, kjer so bili manj pričakovani."
