Torek, 7. 1. 2025, 6.49
1 dan, 3 ure
To je nov evropski predpis, ki bo krojil poslovanje številnih podjetij
Zeleni prehod in trajnostni razvoj ob digitalizaciji že dlje časa predstavljata eno osrednjih usmeritev tako na ravni Evrope kot tudi pri nas, v Sloveniji. Trajnostni vidiki poslovanja postajajo pomemben del poslovnih strategij podjetij, tudi trgovskih. Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) spremlja in se s svojimi strokovnimi predlogi in stališči aktivno vključuje v razprave v okviru postopkov priprave domačih in evropskih zakonodajnih aktov na področju okolja. Ob tem krepi ozaveščenost o ključnih tematikah za trgovinsko dejavnost tudi z razvojem lastnih projektov, ki so predstavljeni v drugem dela tega prispevka.
Plastični proizvodi
Na področju okolja podjetja zavezuje obširna zakonodaja, ki v veliki meri izhaja iz evropskih pravnih podlag, pri čemer je ta za podjetja pogosto zelo administrativno in izvedbeno zahtevna, posebej v primerih, ko ne ponuja jasnih smernic za izvajanje v praksi.
Po predhodnih ukrepih na področju plastičnih izdelkov za enkratno uporabo je bila zaradi zakonodaje na ravni EU v letu 2022 sprejeta in letos prvič tudi dopolnjena Uredba o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (SUP-uredba). SUP-uredba določa cilje in ukrepe za nekatere plastične proizvode za enkratno uporabo (t. i. Single use plastic – SUP-proizvodi) in ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, pa tudi cilje in ukrepe zmanjšanja porabe ter zahteve pri oblikovanju teh proizvodov, pravila in obveznosti v okviru proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), zahteve za poročanje o danih SUP-proizvodih na trg v RS, zahteve za poročanje o nastalih odpadkih iz SUP-proizvodov ter ukrepe in stroške za ozaveščanje. Za posamezne vrste SUP-proizvodov uredba določa različne ukrepe, kot so na primer zmanjšanje porabe, označevanje, zahteve za proizvode npr. glede pritrditve pokrovčkov na plastenke, določene so zahteve za proizvajalce v okviru proizvajalčeve razširjene odgovornosti – denimo vodenje različnih evidenc za te proizvode, poročanje ter plačevanje stroškov itd. Med ključnimi določili SUP-uredbe so okoljski cilji tako glede vsebnosti reciklirane plastike (reciklata) v plastenkah pijač kot tudi glede ločenega zbiranja odpadnih plastenk pijač. Skladno s SUP-uredbo bo tako za namene recikliranja odpadnih plastenk pijač moral letni delež ločeno zbranih odpadnih plastenk, izračunan glede na plastenke pijač, dane na trg v RS v posameznem koledarskem letu, znašati najmanj 77 masnih odstotkov do 1. januarja 2025 ter najmanj 90 masnih odstotkov do 1. januarja 2029.
SUP-uredba tako vsebuje številne pozitivne okoljske cilje in določbe, usmerjene k zmanjšanju obremenitve okolja z nekaterimi plastičnimi proizvodi, v praksi pa ugotavljamo, da bo z vidika lažje implementacije treba še jasneje doreči praktično izvedbo nekaterih ukrepov, pri katerih evropske smernice ne ponujajo dovolj konkretnih odgovorov.
Na ravni EU je bila sprejeta nova Uredba o embalaži in odpadni embalaži
Če se t. i. SUP-uredba, ki velja že nekaj časa, nanaša na določene plastične proizvode, pa je na ravni EU bila sprejeta nova evropska Uredba o embalaži in odpadni embalaži (PPWR), ki se bo uporabljala v vseh državah članicah EU. Namen uredbe, ki se nanaša na celotno področje embalaže, je zmanjšati negativne vplive, ki jih imata embalaža in odpadna embalaža na okolje, ob tem pa izboljšati delovanje notranjega trga. Kot glavni razlogi za uvajanje novih ukrepov na tem področju se navajajo zlasti povečane količine odpadne embalaže, ovire za recikliranje in ponovno uporabo embalaže ter nizka kakovost recikliranja plastične embalaže in uporaba sekundarnih surovin, kar znižuje možnosti, da bi se za izdelavo embalaže uporabljalo manj primarnih materialov. Z ukrepi, kot so zahteve glede trajnosti embalaže, zahteve glede označevanja in zagotavljanja informacij, zmanjšanje porabe plastičnih vrečk ter predvideno ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, se želi predvsem približati ciljem zmanjšanja količin nastale odpadne embalaže, spodbujanju krožnega gospodarstva za embalažo na stroškovno učinkovit način ter spodbujanju uporabe recikliranih materialov v embalaži.
Tudi ta uredba vsebuje okoljske cilje, med drugim na področju zmanjšanja embalaže, vsebnosti reciklata ter ločenega zbiranja posameznih vrst odpadne embalaže. Vezano na zadnje uredba vsebuje določbo, na podlagi katere je predvideno, da morajo države članice EU do 1. januarja 2029 ločeno zbrati najmanj 90 masnih odstotkov odpadnih plastenk in pločevink pijač. Za doseganje tega cilja lahko vzpostavijo kavcijski sistem, če pa v letu 2026 dosežejo najmanj 80 masnih odstotkov ločeno zbranega materiala, lahko namesto tega zaprosijo za izjemo in pripravijo akcijski načrt, v katerem podrobno opredelijo ukrepe, s katerimi bodo do leta 2029 dosegle še manjkajoče odstotke na drugačen način.
Trgovska podjetja imajo različne poglede na morebitno uvedbo kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke v Sloveniji. Po razpoložljivih podatkih komunalne stroke pločevinke ne predstavljajo večjega izziva za zbiranje te vrste embalaže in doseganje zastavljenih kriterijev EU, medtem ko znaša delež ločeno zbranih odpadnih plastenk za leto 2023, izračunan glede na plastenke pijač, dane na trg v Sloveniji okrog 85 masnih odstotkov. Glede na navedeno je potreben tehten razmislek, na kakšen način bomo dosegali 90 masnih odstotkov tudi na področju plastenk.
Na TZS se zavzemamo za sprejemanje razumnih ukrepov, ki podjetjem ne bodo prinašali novih težav in nejasnosti pri izvajanju zakonodaje v praksi. Sprejeti ukrepi ne smejo povzročiti dodatnih administrativnih ali stroškovnih obremenitev za podjetja, ker slovensko gospodarstvo, vključno s trgovino, zaradi tega že izgublja konkurenčnost. TZS izpostavlja položaj malih trgovin in zadrug, predvsem ob upoštevanju njihovega poslabšanega položaja na podeželju, kjer se že srečujejo z zapiranjem prodajaln. Ko se v vasi zapre trgovina, s tem ne izgine le možnost nakupa osnovnih življenjskih potrebščin. Izgine središče družabnega življenja, prostor srečevanja in ohranjanja skupnosti. Sekcija malih trgovin in zadrug pri TZS uvedbe kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke pijač v Sloveniji ne podpira, saj meni, da je treba najprej preveriti, na kakšen način bi za doseganje ciljev lahko izkoristili že vzpostavljen sistem zbiranja odpadkov in njegove prednosti ter z ustreznimi ukrepi pospešili doseganje manjkajočih nekaj odstotkov do okoljskega cilja tudi za plastenke pijač.
Poleg vključevanja v razprave in postopke priprave zakonodajnih podlag na TZS razvijamo tudi lastne projekte na področju okolja, s katerimi želimo pripomoči k deljenju ter vključevanju dobrih praks v poslovanje podjetij. Nekatere okoljske projekte TZS povzemamo v nadaljevanju.
Prostovoljni kodeks za zmanjšanje prodaje plastičnih vrečk
Že v letu 2019 je v sodelovanju TZS in Ministrstva za okolje in prostor nastal Kodeks za zmanjšanje prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah maloprodajnih mest v trgovinski dejavnosti, pove predsednica TZS mag. Mariča Lah. Trgovci, ki pristopijo h kodeksu, se prostovoljno zavezujejo, da na blagajnah svojih maloprodajnih mest potrošnikom ne bodo prodajali lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki so izdelane iz originalnega granulata z debelino stene manj kot 50 mikronov, ter plastičnih nosilnih vrečk, ki vsebujejo manj kot 80 odstotkov vsebnosti reciklata. Na ta način trgovci dodatno prispevajo k manjši uporabi plastike in varovanju okolja. Kodeks spodbuja trgovska podjetja k zmanjševanju prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah maloprodajnih mest v trgovinski dejavnosti in k njemu je še vedno mogoče pristopiti. Podjetja, ki to želijo, lahko svojo pisno izjavo posredujejo na naslov TZS, ki na svoji spletni strani vodi in redno posodablja seznam podjetij, ki so pristopila h kodeksu.
Na zbornici smo zadovoljni in ponosni na trgovce, ki so na prostovoljni osnovi pristopili k izvajanju tega kodeksa v praksi. Poleg tega so to zavezo trgovcev zelo dobro sprejeli tudi potrošniki, ki so praktično čez noč pozabili na stare nosilne plastične vrečke in prešli na bolj trajnostne in okolju prijaznejše materiale, kar kaže tudi na visoko stopnjo naše družbene odgovornosti.
V letu 2025 bodo člani TZS ponovno imeli priložnost prejeti nagrado TZS za trajnostno poslovanje podjetij
Okoljski cilji, zeleni prehod in trajnostni razvoj so področja, h katerim zavzeto in z veliko mero odgovornosti pristopajo tudi trgovska podjetja, ki pri svojem poslovanju že izvajajo številne dobre poslovne prakse na področjih trajnosti in varstva okolja. Z namenom prepoznavanja in širše predstavitve teh dobrih praks smo na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki razvili projekt Nagrada TZS za trajnostno poslovanje podjetij, s katerim želimo pozitivno prispevati k spodbujanju in uvajanju okoljsko odgovornih ukrepov v poslovanje podjetij, navaja predsednica TZS mag. Mariča Lah.
Pri prvi izvedbi projekta je bil v sodelovanju s petčlansko komisijo strokovnjakov s področij varstva okolja, podnebja, trajnosti in ekonomije pod vodstvom predsednice prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj pripravljen vprašalnik za prijavitelje, ki je zajemal vrsto vprašanj na petih ključnih tematskih sklopih: okolje, upravljanje, komuniciranje, zaposleni in vključenost v skupnost. Glede na velikost podjetja so bile prijave razporejene v različne kategorije, prijavitelji so ob vlogi za sodelovanje poleg odgovorov posredovali tudi dokazila. Prejete vloge članov je ocenila strokovna komisija ocenjevalcev.
Po uspešni prvi izvedbi projekta, ki se je zaključila s podelitvijo priznanj nagrajencem na lanski Strateški konferenci o trgovini, za leto 2025 načrtujemo ponovno izvedbo razpisa, v pripravi je že prenova vprašalnika.
V pomoč podjetjem so tudi Priporočila TZS za zmanjšanje odpadne hrane v trgovini
Reševanje težav, ki jih povzroča odpadna hrana, je ključnega pomena za doseganje trajnosti. V luči tega je bila v okviru Organizacije združenih narodov že leta 2015 sprejeta Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki med drugim vključuje tudi cilj, ki služi kot podlaga za številne aktivnosti ter ukrepe na mednarodni ravni, in sicer "do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka". Za ta cilj se zavzemajo tudi Evropska unija in države članice, ki v svoje strategije in zakonodajne akte vključujejo ukrepe, namenjene zmanjšanju količin odpadkov iz živil.
Svoj prispevek k temu dodaja tudi trgovina, ki ima zaradi svojega položaja v živilski verigi povezovalno vlogo med proizvajalci na eni ter potrošniki na drugi strani. Čeprav v trgovini tako na ravni EU kot tudi v Sloveniji nastane manj kot desetina odpadne hrane, se trgovska podjetja zavedajo svoje odgovornosti in v svoje poslovanje že vpeljujejo številne družbeno in okoljsko odgovorne dobre prakse. Številna trgovska podjetja se poleg izvajanja drugih ukrepov vključujejo tudi v projekte doniranja hrane humanitarnim organizacijam, s čimer imajo v večini dobre izkušnje.
Na Trgovinski zbornici Slovenije smo se v okviru izvajanja Akcijskega načrta za izvajanje Strategije za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano Spoštujmo hrano, spoštujmo planet ob podpori ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport med drugim odločili pripraviti Priporočila TZS za zmanjšanje količin odpadne hrane v trgovini, s katerimi želimo predstaviti nekatere ukrepe, ki v trgovini prispevajo k zmanjšanju količin odpadne hrane in na ta način spodbujati razmislek in nadaljnje vpeljevanje trajnostnih pristopov v poslovanje trgovskih podjetij, poudarja izvršna direktorica TZS Mija Lapornik. Priporočila so v obliki brezplačne spletne publikacije na voljo na zbornični spletni strani – www.tzslo.si.
Priporočila vsebujejo pregled stanja na področju odpadne hrane v trgovini. V njih so prav tako opredeljeni ukrepi, ki lahko doprinesejo k zmanjšanju količine odpadne hrane (pravilno načrtovanje, postavitve, rokovanje z živili, ustrezna hramba in temperaturni režimi ipd.) v poslovnih procesih, ki se odvijajo v trgovini (nabava, logistika, skladiščenje, maloprodaja, doniranje hrane humanitarnim organizacijam).
Kaže, da bo tudi v prihodnje področje okolja ostalo eno ključnih tematskih področij tako na ravni EU, od koder med drugim prihajajo novi ukrepi na področju preprečevanja krčenja gozdov ter zelenih trditev, kot tudi v Sloveniji, kjer je med drugim v pripravi novi Zakon o varstvu okolja (ZVO-3), v postopku ustavne presoje pa je za zdaj še del Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki se nanaša na proizvajalčevo razširjeno odgovornost.
