Ponedeljek, 20. 12. 2021, 15.47
2 leti, 11 mesecev
Tonin pobegnil Bratuškovi
Po anketi, ki jo je agencija Ninamedia opravila za Večer in Dnevnik, največ vprašanih podpira stranko SDS Janeza Janše, sledijo ji SD, Levica, LMŠ in NSi. V koaliciji KUL so v primerjavi z anketo iz preteklega meseca podporo izgubile vse stranke razen LMŠ. Ravno nasprotno pa kaže anketa Persifala za Novo24TV, po kateri je izgubil le Šarec. Obe anketi pa sta zaznali padec SAB Alenke Bratušek in rast (oziroma enak rezultat) NSi Mateja Tonina. Po teh meritvah je NSi torej pobegnila SAB.
Skoraj vsak teden v zadnjem času prinese novo politično stranko, združevanje delujočih ali le zamenjavo imena. Vendar tega dejstva meritev javnega mnenja za Večer in Dnevnik, kjer povprašujejo o podpori parlamentarnim strankam, ni posebej zaznala. Tega tudi niso posebej dodatno merili kot pred časom. V parlament bi se sicer uvrstile trenutne parlamentarne stranke, a ne vse. SMC oziroma po novem Korektno merilci javnega mnenja pri Ninamedii sploh niso zaznali.
Ninamedia: SDS na vrhu, v KUL izgubljajo vsi razen Šarca
SDS ima po anketi Ninamedie največjo podporo, volilo bi jo 27,87 odstotka vprašanih ali odstotno točko več opredeljenih vprašanih kot mesec prej. Na drugem mestu še vedno kraljujejo Socialni demokrati z 20,79 odstotka glasov, ki pa že tretjo anketo zapored izgubljajo podporo. V povprečju za približno odstotno točko vsakič. Na tretjem mestu je Levica Luke Mesca, zanjo bi glasovalo 12,6 odstotka vprašanih. Tudi trend podpore Levici je v zadnjih merjenjih negativen. Na dnu med strankami koalicije KUL je LMŠ, ki pa edina v zadnjem času po anketah Večera in Dnevnika dosega rast podpore. Marjana Šarca bi na volitvah podprlo 11,81 odstotka vprašanih.
Toninovim vse več podpore
Vse bolje pa kaže NSi Mateja Tonina, ki je v dveh mesecih pridobila več kot dve odstotni točki oziroma ji je podpora v tem času zrasla za približno 20 odstotkov. NSi bi na volitvah izbralo 10,87 odstotka opredeljenih sodelujočih v anketi. Drugačno zgodbo pa piše Alenka Bratušek, ki je oktobra še dihala Toninu za ovratnik. Njena SAB je v zadnjih dveh mesecih izgubila skoraj dve odstotni točki podpore, Bratuškovo bi zdaj volilo 6,46 odstotka vprašanih.
"Preostalo"
Nobena druga stranka se glede na anketo Večera ne bi uvrstila v parlament. SNS Zmaga Jelinčiča bi dobila manj kot odstotek, DeSUS Ljuba Jasniča manj kot pol odstotka. V anketi so zaznali samo še SLS Marjana Podobnika, ki bi na volitvah zbrala 1,42 odstotka glasov. Čisto na dnu je SMC Zdravka Počivalška, ki se je preimenovala v Konkretno.
Velike razlike med rezultati različnih raziskav
Velike razlike med rezultati različnih raziskav so med drugim posledica različnih načinov anketiranj. Zgornja grafika tako nazorno kaže, kako deleži nihajo v daljšem obdobju po anketah Parsifala za Novo24TV, Mediane za POP TV in Delo ter Ninamedie za Večer in Dnevnik.
Kaj je izmeril Persifal
Danes je meritve javnega mnenja, ki jih je pripravila agencija Persifal, objavila tudi Nova24TV. Tudi ta anketa je na prvo mesto postavila SDS, ki jo podpira 30,9 odstotka vprašanih. Sledi ji SD z 21,8-odstotno podporo, kar je za dve odstotni točki več kot pretekli mesec. Na tretjem mestu je Levica z 10,3-odstotno podpro, sledi pa ji LMŠ z 9,4-odstotno podporo. Po raziskavi Persifala vse stranke koalicije KUL v zadnjih meritvah pridobivajo, izgublja le LMŠ.
NSi brez sprememb, Bratuškova zunaj parlamenta
Podpora NSi Mateja Tonina je enaka kot pred mesecem dni, za stranko bi glasovalo 7,9 odstotka vprašanih. Pod parlamentarni prag pa je padla Bratuškova, SAB podpira le še 3,9 odstotka vprašanih oziroma 50 odstotkov manj kot mesec prej. DeSUS ima le še 1,2-odstotno podporo oziroma, tako kot SAB, 50 odstotkov manj glasov kot pred mesecem dni. Zmago Jelinčič bi na volitvah zbral 2,1 odstotka glasov.
V parlament bi prišla koalicija strank Povežimo Slovenijo, ki ima petodstotno podporo. Konkretno Zdravka Počivalška bi volilo 1,2 odstotka vprašanih, Našo deželo Aleksandre Pivec pa 2,8 odstotka vprašanih.
V članku in grafikah uporabljamo preračun, ki upošteva le volivce, opredeljene za posamezne stranke, kar omogoča primerjavo z volitvami in drugimi raziskavami. Po preračunu so odstotki približno za tretjino višji od izvirnih rezultatov javnomnenjskih raziskav, v katerih upoštevajo še neopredeljene anketirance.
67