"Tožilcev ne bi smelo biti strah"

Parlamentarni odbor za pravosodje je imel v četrtek, ob seznanitvi s poročilom o delu državnega tožilstva za leto 2012, precej polemično razpravo. Če je na eni strani generalni državni tožilec Zvonko Fišer zatrjeval, da je tožilcev še vedno premalo, da se je v letu 2012 v primerjavi z letom poprej zvišalo število obsodilnih sodb, tudi tistih v zadevah gospodarskega kriminala, in da se naloge in s tem obremenitev tožilcev pri nas povečujejo, pa so nekateri opozicijski poslanci tožilstvu očitali, da je na 100 tisoč prebivalcev tožilcev pri nas več kot v primerljivih državah in da je njihova storilnost nižja, kot bi lahko bila. Po drugi strani so kot pozitiven premik v koalicijskih vrstah omenili institut poravnavanja, ki se je izkazal "za koristnega" in "prinaša velike prihranke".

Stanje se izboljšuje, a rezultate bomo imeli čez nekaj let Da se stanje s poravnavami izboljšuje, a bo šele čas pokazal, ali so bile zadeve izvedene, kot je treba, navedbe, da se zadeve na področju kazenskega pregona premikajo tudi po zaslugi poravnavanja, komentira nekdanja tožilka Aleksandra Štiblar. A po drugi strani sama ni prepričana o tem, da se omenjeni institut pri nas izvaja, kot je bilo mišljeno in je primerljivo z drugimi državami, v katerih je to v uporabi že dalj časa, dodaja. "Zdi se, da gre to pri nas bolj na silo."

Uspešne poravnave resda zmanjšujejo pripad zadev in povečujejo učinkovitost, a na rezultate bomo morali počakati še dve, tri leta, razlaga Štiblarjeva. Kot pravi, sklenjene poravnave niso toliko rezultat proaktivnega pristopa tožilcev kot pa posledica tega, da so ljudje, samo da se izognejo tveganjem, kot je izguba službe, ali zaradi pomanjkanja denarja za odvetnike, pripravljeni priznati krivdo in "se odpovedo vsem pravicam, da se izognejo tej loteriji". Ko se odločajo za sklepanje poravnav, pa tožilci razmišljajo pragmatično. Kadar izid ni gotov, se jim zdi primerno poravnavati, meni Štiblarjeva.

Sama je sicer naklonjena poravnavanju samo za težja kazniva dejanja, ločnico bi postavila pri tistih, kjer je zagrožena kazen osem let ali več ali v primerih, ko nekoga bremeni več kaznivih dejanj, pravi Štiblarjeva.

Naši tožilci bolj obremenjeni od avstrijskih, a število je pri nas vseeno visoko Po dostopnih statistikah imajo v Avstriji 2,6 tožilca na sto tisoč prebivalcev, pri nas jih je devet. Zakaj takšne razlike? "Pri sosedih je postopek veliko preprostejši, dokazi, ki jih policisti zberejo v predkazenskem postopku, pa imajo določeno veljavo, česar pri nas ni. Ko pride zadeva pri nas na sodišče, je treba dokaze še enkrat izvajati," Štiblarjeva pojasnjuje razloge, ki govorijo o večji obremenjenosti naših tožilcev v primerjavi z avstrijskimi.

Po njenih besedah je težava za tožilce tudi veliko število obravnav in njihovo pogosto prelaganje. "Resje tudi, da je s spremembo zakona o kazenskem postopku na tožilce prešlo še več pristojnosti, to pomeni, da morajo biti še dejavnejši," pravi.

Kljub temu se zdi devet tožilcev na sto tisoč prebivalcev Štiblarjevi še vedno visoka številka, saj "tožilec ima na voljo tudi odložen pregon, druge institute, in ni res, da je tako obremenjen samo z obtožbami. Mislim, da nas je bilo med tožilci čisto dovolj, drugo vprašanje pa je, zakaj aktivni odhajajo", pravi Štiblarjeva, ki je pred nekaj meseci sivo tožilsko haljo zamenjala za vijolično, odvetniško.

Tožilstvo se mora odpreti javnosti Štiblarjeva sicer pravi, da je porast števila obsodilnih sodb v zadevah gospodarskega kriminala pozitivna stvar, a se hkrati sprašuje, zakaj tako ni bilo že prej in kaj je tisto, kar je zadevo spodbudilo. Sama meni, da na izboljšano statistiko uspešno zastopanih obtožb pred sodišči vplivajo tudi razmere v državi.

Splošno mnenje o stanju v tožilstvu? "Tožilstvo se mora bolj odpreti javnosti. Njihova funkcija ne sme biti tako toga in zaprta, kot je bila do zdaj, in tožilcev preprosto ne sme biti strah. Ne bi se smeli bati ne nadrejenih, ne strank, ne politikov, potem se tudi stanje v tožilstvu lahko spremeni." Tožilci nikakor ne bi smeli poskušati ugajati enkrat enemu, drugič drugemu, dodaja.