Petek, 22. 3. 2024, 7.50
8 mesecev
Tožilka se je zaradi nezaupanja v delo policije odpovedala varovanju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,77
Gončinova naj bi podala kazenske ovadbe in morda celo odškodninske tožbe. Fotografija je simbolična.
Mateja Gončin, tožilka specializiranega državnega tožilstva, ki zastopa tožilstvo v najhujših primerih organiziranega kriminala in kriminalnih združb, se je zaradi nezaupanja v delo policije odpovedala varovanju, poroča Večer. Gončinova je bila varovana oseba zaradi groženj, ker skupaj s kolegom obravnava primer umora Danijela Božića, umorjenega novembra 2019. Božića naj bi likvidirala kriminalna združba Kavaški klan iz Črne gore.
Mateja Gončin se je po devetih mesecih v četrtek odpovedala osebnemu varovanju, ki so ga opravljali varnostniki centra za varovanje in zaščito (CVZ). Razlog so domnevne nepravilnosti, ki so se v zvezi z njenim varovanjem dogajale v vodstvu CVZ. Gončinovi je vodstvo namreč po opravljeni službeni poti v tujini pred nekaj dnevi zamenjalo celotno ekipo varnostnikov, ki so jo ves čas zelo korektno in strokovno varovali ter nikoli ni imela pripomb.
V novi ekipi varnostnikov, ki jo od junija lani vodi Tomaž Brezic, naj bi bili kljub resnim grožnjam Kavaškega klana neizkušeni varnostniki. V vodstvu CVZ je še Brezičev pomočnik Jurij Šubic, veliko besede glede vodenja CVZ in varovanja tožilke pa naj bi imeli tudi Branko Bedič, vodja oddelka za operativno-preventivno varovanje, Robert Kočevar, vodja oddelka za osebno varovanje, ter Jana Šmit, vodja linije za preventivno varovanje. Večina od njih je bila na svojih delovnih mestih še v času Janševe vlade, Brezic in Šubic pa sta v času vlade Roberta Goloba celo napredovala, še piše Večer.
Na SDT so informacijo o odpovedi varovanja tožilke včeraj potrdili in navedli, da se je tožilka sama odpovedala varovanju ter da je bila v to praktično prisiljena zaradi številnih nepravilnosti v zvezi z njenim varovanjem in odnosom vodstva CVZ do nje nasploh. "Večkrat je ustno in pisno opozarjala vodstvo policije ter vodstvo CVZ na zaznane nepravilnosti," so navedli.
Gončinova bo, kot še navaja Večer, uporabila tudi vsa pravna sredstva zoper vodilne v CVZ in naj bi podala kazenske ovadbe, v nadaljevanju morda tudi odškodninske tožbe. Med drugim naj bi nezakonito pregledovali kamere na domu in v okolici doma tožilke, zato da bi preverjali svoje varnostnike. V najmanj enem primeru naj bi vodstvo CVZ podalo tudi napačno oceno pri varovanju tožilke, ko je bila namenjena na zaslišanje na eno izmed ambasad v Ljubljani in je avtomobilu, v katerem je bila tožilka, sledilo neznano vozilo.
Policija: Varovanje se ni prenehalo
"Policija bo še naprej izvaja ukrepe za zagotavljanje varnosti ogroženi osebi," pa so za STA zagotovili na policiji. "Varovanje ogrožene osebe, ki ga je odredil generalni direktor policije in ki obsega nabor različnih ukrepov, se ni prenehalo. Za to namreč niso izpolnjeni pogoji," so zatrdili.
Glede sistema notranjevarnostnih postopkov so pojasnili, da s temi postopki vedno preverijo podatke, zbrana obvestila, prijave, zaznave odklonskega pojava ali ravnanja oziroma tveganj, ki vplivajo na delo policije ali varnost uslužbencev policije. Na podlagi ugotovitev notranjevarnostnega postopka policija izvede vse organizacijske in sistemske ukrepe, da odpravijo tveganja in zagotovijo oz. vzpostavijo stanje, ki omogoča učinkovito in strokovno delo policije. Policija bo v tem primeru nadaljevala dialog z delodajalcem ogrožene osebe.
Varovanje oseb, ki ga izvaja policija, je sicer urejeno v uredbi o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija. Določenim osebam varovanje po tej uredbi avtomatično pripada zaradi funkcije, za druge osebe pa ga na podlagi ocene ogroženosti lahko odredi tudi generalni direktor policije.
Policija je v okviru varovanja tako odgovorna denimo za izvajanje preventivno-operativnega, tehničnega in fizičnega varovanja. Ta naloga je primarna odgovornost vodstva CVZ. Pravica in dolžnost vodstva centra je zato izvajati ukrepe, s katerimi je zagotovljeno profesionalno in učinkovito opravljanje policijskih nalog.
Pri odrejanju ukrepov na nobeni ravni vodenja ni avtomatizma, ampak odločitve vsakokrat sprejmejo na podlagi dejanskih podatkov in objektivnih ocen različnih presojevalcev in odgovornih oseb. Odločitve vsakokrat izvedejo zato, da zagotovijo kar najvišjo stopnjo varnosti varovanih in ogroženih oseb.
"Policija je v preteklosti že v številnih zahtevnih primerih varovanj ogroženih oseb dokazala strokovnost in profesionalnost pri izvedbi tovrstnih ukrepov, ki so izključno v pristojnosti policije," so poudarili. Posebej so opomnili, da je zagotavljanje varnosti življenja in osebne varnosti še zlasti pri ogroženih osebah ostala temeljna in prednostna naloga policije.
