promet
Četrtek, 16. 1. 2025, 12.15
4 ure, 3 minute
Urbanistični inštitut za spremembo prometne paradigme
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Po oceni članov skupine je potrebno sodobno načrtovanje, ki obvladuje osebni motorni promet in daje prednost javnemu prevozu, kolesarjenju, hoji ter digitalni in prostorski dostopnosti.
V Sloveniji potrebujemo novo prometno paradigmo, saj sedanje prometno načrtovanje, osredotočeno na širjenje cest in avtomobilski promet, vodi v večje zastoje, so opozorili člani skupine za transformativno prometno načrtovanje Urbanističnega inštituta RS. Nova paradigma naj da poudarek na zagotavljanju dostopnosti in ne zgolj na mobilnosti.
Kot v strokovnem povzetku z naslovom Z zastarelimi pristopi ne moremo rešiti sodobnih prometnih izzivov ugotavljajo člani skupine za prometno načrtovanje, smo v Sloveniji v zadnjih 30 letih zgradili veliko novih cest, da bi omogočili hitrejše, udobnejše in varnejše potovanje z avtom.
Prometna varnost boljša, kakovost življenja pa slabša
Prometna varnost na daljinskih cestnih povezavah se je s tem izboljšala, a se je po prepričanju skupine obenem znižala kakovost življenja. "Na cestah zdaj preživimo več časa, saj potujemo vse dlje in smo pri tem pogosto ujeti v zastojih," so zapisali v strokovnem povzetku.
V Sloveniji nujno potrebujemo novo prometno paradigmo, če želimo izboljšati kakovost življenja, je na današnji predstavitvi povzetka poudaril vodja skupine Plevnik. Po oceni članov skupine je potrebno sodobno načrtovanje, ki obvladuje osebni motorni promet in daje prednost javnemu prevozu, kolesarjenju, hoji ter digitalni in prostorski dostopnosti.
Uveljavljanje nove paradigme zahteva spremembo vrednot in metod načrtovanja ter predvsem interdisciplinarnost.
"Tuja mesta si prizadevajo, da bi dajala prednost javnemu prometu, oblikujejo ukrepe na temo transformacije cestnega prostora, torej da se del javnega prostora odvzame avtomobilskemu prometu in se ga nameni javnemu potniškemu prometu," je dejal Aljaž Hudoklin.
Potrebujemo novo paradigmo
Prehod na novo paradigmo po Plevnikovih besedah ovirata zastarela načrtovalska praksa in odpor glavnih deležnikov. Sprememba paradigme zato zahteva izobraževanje, mednarodno izmenjavo izkušenj in ozaveščanje ter sodelovanje stroke in javnosti o prednostih sodobnega prometnega načrtovanja, poudarjajo v skupini.
Hudoklin je ob tem predstavil razliko med načrtovanjem mestnega javnega potniškega prometa v tujini ter Sloveniji. "Tuja mesta si prizadevajo, da bi dajala prednost javnemu prometu, oblikujejo ukrepe na temo transformacije cestnega prostora, torej da se del javnega prostora odvzame avtomobilskemu prometu in se ga nameni javnemu potniškemu prometu," je dejal.
"Pri nas je načrtovanje javnega potniškega prevoza še vedno v bistvu podrejeno načrtovanju ukrepov za avtomobilsko pretočnost in za avtomobilske hitrosti," opozarja Aljaž Hudoklin.
V Sloveniji se to ne dogaja oziroma se dogaja zelo izolirano, načrtovanje javnega potniškega prevoza pa je po Hudoklinovih besedah še vedno v bistvu podrejeno načrtovanju ukrepov za avtomobilsko pretočnost in za avtomobilske hitrosti.
Mladenovič je v tej luči opozoril na primer odprtja novih fakultet pod Rožnikom v Ljubljani leta 2014. V okviru njihovega načrtovanja je bil velik poudarek izključno na dostopu z avtomobilom in parkirnih mestih.
Posledično so študentje na dan odprtja hodili do avtobusnega postajališča 400 metrov po neurejeni poti, avtobus je bil obenem premajhen in je vozil s slabo frekvenco, je opozoril. "To je bil trenutek, ko so si ti študentje ustvarjali nove navade, ki so jih potem obdržali skozi celo leto. Izkušnja je bila slaba, še posebej, ker je bil to deževen dan, in mnogi so potem prešli na avtomobil," je pojasnil Mladenovič.
Član skupine Luka Mladenovič je opozoril na primer odprtja novih fakultet pod Rožnikom v Ljubljani leta 2014. V okviru njihovega načrtovanja je bil velik poudarek izključno na dostopu z avtomobilom in parkirnih mestih.
Skupina za transformativno prometno načrtovanje je današnjo predstavitev organizirala v okviru projekta Care4Climate.
