Torek, 28. 11. 2017, 18.24
6 let, 12 mesecev
Ustavno sodišče določilo: Inšpektor brez sodne presoje ne sme rušiti črnih gradenj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,70
2
Ustavno sodišče je pri dveh členih zakona o graditvi objektov ugotovilo neskladnost z ustavo. Člena določata inšpekcijske ukrepe pri črnih gradnjah in pred dokončno odstranitvijo objekta ne omogočata sodne presoje, kar posredno ni v skladu z eno od temeljnih človekovih pravic – pravico do spoštovanja doma. Poslancem so naložili spremembo zakona.
Inšpektor lahko določa vse pogoje
Sporna sta 152. in 156. a člen. Prvi govori o tem, da gradbeni inšpektor v primeru, ko ugotovi, da gre za črno gradnjo, odredi, da se ta odstrani, drugi pa določa pogoje, kdaj se lahko takšen ukrep odloži – na primer, ko gre za dom graditelja ali pa se v njem opravlja gospodarska dejavnost.
Trenutna zakonodaja torej posamezniku omogoča, da po odločitvi inšpektorja o rušenju črne gradnje predlaga odlog rušenja, o tem pa odloča zgolj inšpektor in v primeru pritožbe pristojno ministrstvo ter v končni fazi upravno sodišče, pri čemer predlog za odlog rušenja ne zadrži.
Zagotovljena mora biti sodna presoja
Ustavni sodniki zahtevajo, da mora biti pri inšpekcijskih postopkih pred dokončno odstranitvijo objektov zagotovljena sodna presoja sorazmernosti ukrepa rušenja, kar mora DZ urediti v enem letu.
Trenutno velja začasni način izvajanja odločbe
Omenjenih dveh členov ustavni sodniki niso mogli takoj razveljaviti, so pa do odprave neustavnosti določili način izvajanja odločbe, s katerim določajo, da je črnograditeljem zoper dokončen sklep o zavrnitvi odloga izvršbe zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Prav tako določajo, da vložitev predloga za odlog izvršbe, vložitev pritožbe za zavrnitev odloga in vložitev tožbe na upravno sodišče zadržijo izvršitev ukrepa odstranitve gradnje. Poleg tega se sme izvršba odložiti večkrat, čeprav je v trenutni zakonodaji to mogoče le enkrat in za največ pet let.
Odločitev je velikega pomena za romska naselja
Do zahteve za oceno ustavnosti, ki jo je podalo upravno sodišče, je prišlo zaradi Roma, ki mu je inšpektor naložil odstranitev na črno zgrajene stanovanjske hiše. Ta odločitev ustavnega sodišča bo zagotovo spodbudila oblasti, da bodo skrbno preučile tako zakon o graditvi objektov kot tudi novi gradbeni zakon in v oba uvedle posebna pravila za naslovitev specifik nelegalnih romskih naselij.
Odločitev lahko pripomore k ureditvi položaja romskih naselij.
Na odločitev ustavnega sodišča so se odzvali tudi iz Amnesty International Slovenija. Z njo so zadovoljni, saj se zavzemajo predvsem za ureditev položaja romskih naselij. Pravijo, da so oblasti do zdaj zavračale ureditev tega dela zakona, zdaj bodo to primorane storiti. Poudarjajo še, da ta odločitev prinaša upanje vsem posameznikom, ki so do danes živeli brez pravne varnosti nastanitve in bili v negotovosti glede tega, kaj se bo zgodilo z njihovimi domovi. Menijo, da ima vsak pravico do svojega doma.
Odmevni črnograditelji pri nas
Med črnograditelji so se v preteklosti znašla nekatera znana imena, na primer brat nekdanjega predsednika države Danila Türka Vitoslav Türk, sicer član SDS in nekdanji direktor javnega podjetja Eles, poleg njega pa še nekdanji direktor Lekarne Ljubljana Marko Jaklič, nekdanji minister za infrastrukturo in prostor Igor Maher ter žena podpredsednika stranke SDS Zvoneta Černača Dunja Bele Černač.
Sead Muharemović ima v posesti črno gradnjo, hkrati pa odloča o gradbenih dovoljenjih.
Kot smo že poročali, se je tudi koprski uradnik Sead Muharemović znašel v središču medijske pozornosti zaradi črne gradnje. V posesti ima namreč črno gradnjo, a hkrati odloča o gradbenih dovoljenjih. Njegova je v resnici prijavljena, a hkrati brez ustreznih dovoljenj.
2