Ustavno sodišče Janši dokončno vrnilo poslanski mandat, trije sodniki manjkali

Kot je Janša zapisal na Twitterju je DZ nedopustno kršil pravice iz 43. člena ustave, ki pravi, da ima vsak pravico voliti in biti voljen.

Janša je zapisal še, da je razlog za bes "F571 sedaj znan". Na Twitterju se je namreč danes že odzival na poročanje o pravnomočnosti avstrijske sodbe v zadevi Patria ter ga pospremil z besedami, da gre za "zanimiv timing za tole novo ofenzivo laži v @Dnevnik_si in @24ur_com". Vprašal se je, ali "Forum 21 pričakuje klofuto iz Evropske komisije, ustavnega sodišča ali pa arhivov".

US soglasno odpravilo sklep o odvzemu mandata @JJansaSDS DZ nedopustno kršil pravice iz 43. člena ustave. Razlog za bes #F571 sedaj znan.

— Janez Janša (@JJansaSDS) June 11, 2015

Funkcijo opravljal iz zapora Predsednik SDS je bil na lanskih parlamentarnih volitvah izvoljen za poslanca, a je funkcijo nekaj časa opravljal tako rekoč iz zapora, saj je moral nekaj tednov pred volitvami zaradi pozneje razveljavljene obsodilne sodbe v zadevi Patria na prestajanje kazni na Dob.

DZ je nato oktobra lani zavrnil predlog, da bi Janša ostal poslanec, zato je prvak SDS ostal brez mandata. Pritožil se je na ustavno sodišče, to pa se je odločilo, da bo obenem preučilo tudi ustavnost zakona o poslancih. Novembra lani je do končne odločitve zadržalo sklep o prenehanju Janševega poslanskega mandata in ta se je do končne odločitve lahko vrnil v poslanske klopi. Z najnovejšo, končno odločitvijo pa so ustavni sodniki Janši po njegovih navedbah mandat zdaj vrnili dokončno.

Zakon ni v skladu z ustavo, pravno praznino mora DZ odpraviti v enem letu Kot je razvidno iz odločitve ustavnih sodnikov, je zakon o poslancih v neskladju z ustavo. Pri presoji zakona so ustavni sodniki ugotovili, da poslancu, ki mu je prenehal mandat, ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva zoper sklep DZ oziroma mu takšno pravico celo odvzema. Zato so ustavni sodniki z odločbo ugotovili, da na tem področju obstaja pravna praznina, ki jo mora DZ odpraviti v enem letu.

Trije ustavni sodniki manjkali Ustavni pravnik Jurij Toplak pa opozarja, da kar treh ustavnih sodnikov ni bilo na seji, kar opisuje kot zelo redko. "Morda se kdo ni želel podpisati pod tako odločbo," je komentiral in opozoril na povezave med nekaterimi ustavnimi sodniki in podpisniki pravnega mnenja o tem, da se sodniški mandat lahko odvzame. "Če se sodnik želi izogniti odločanju v neki zadevi, gre na službeno pot ali iz drugega razloga izpusti sejo. Zgodilo se je tudi obratno: da so neko zadevo uvrstili na sejo, ker so vedeli, da bo določen sodnik manjkal," trdi Toplak.