Sreda,
4. 12. 2019,
17.11

Osveženo pred

4 leta, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,63

10

Natisni članek

Natisni članek

policija prekršek

Sreda, 4. 12. 2019, 17.11

4 leta, 12 mesecev

Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost zakona o prekrških

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,63

10

slovenska policija | Foto Siol.net

Foto: Siol.net

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakon o prekrških v neskladju z ustavo, ker ne določa roka, v katerem bi moral biti pravnomočno končan ponovljeni postopek po razveljavitvi prve, pravnomočne odločbe. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do spremembe zakona pa bo veljal rok, ki ga je postavilo ustavno sodišče, in sicer dve leti.

Zakon o prekrških v primeru, da je pravnomočna odločba o prekršku po zahtevi za varstvo zakonitosti razveljavljena, v postopku nove razsoje dopušča neomejen čas trajanja postopka o prekršku in s tem pušča storilca v stanju negotovosti glede konca postopka, izhaja iz odločbe ustavnega sodišča. Zato so ustavni sodniki zakon spoznali za neskladen z 2. členom ustave, ki govori o tem, da je Slovenija pravna država.

"Postopek o prekršku namreč ne more teči neomejeno dolgo, saj lahko že samo vodenje postopka za storilca pomeni določeno omejitev in poseganje v njegove pravice, predvsem pa za storilca pomeni stanje nadaljnje negotovosti glede konca postopka," je navedlo ustavno sodišče.

Ugotovilo je še, da takega roka ne določata niti zakon o kazenskem postopku niti kazenski zakonik v določbah, na uporabo katerih se zakon o prekrških smiselno sklicuje.

Pritožnik storil prekršek nedovoljenega prehitevanja

Za postopek za oceno ustavnosti so se ustavni sodniki odločili ob odločanju o ustavni pritožbi posameznika zoper sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, s katero je sodišče zavrnilo zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog ter mu zaradi prekrška nedovoljenega prehitevanja po 7. točki prvega odstavka 38. člena Zakona o varnosti cestnega prometa izreklo globo v znesku 500 evrov in 11 kazenskih točk.

V obravnavani zadevi je pritožnik storil prekršek 21. marca 2010. Izdan mu je bil plačilni nalog, ki je bil pozneje na podlagi zahtev za sodno varstvo in varstvo zakonitosti večkrat razveljavljen, zadeva pa vrnjena v ponovni postopek.

Vinko Gorenak
Novice Kdo je krivec za neustavni zakon, zaradi katerega so tožilci prisiljeni umikati tožbe

Pritožnik zatrjuje, da je sodišče izpodbijano sodbo izdalo po tem, ko je že nastopilo absolutno zastaranje postopka o prekršku. Slednje naj bi nastopilo po štirih letih od dneva storitve prekrška, sodba pa naj bi bila izdana šele enajst mesecev kasneje.

Ustavni sodniki odločitev sprejeli soglasno

Na ustavnem sodišču je o zadevi odločalo osem ustavnih sodnikov, sodnik Marko Šorli je bil izločen. Sodniki so točko glede same neustavnosti zakona ter točko, v kateri državnemu zboru nalagajo rok za odpravo neustavnosti, sprejeli soglasno. Prav tako so bili soglasni pri odločitvi, da se ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu zavrne.

Medtem so odločitev, da mora biti do uveljavitve drugačne zakonske ureditve postopek nove razsoje v zadevah prekrškov pravnomočno končan najkasneje v dveh letih po razveljavitvi pravnomočne sodbe, sprejeli s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Marijan Pavčnik. Sodnica Katja Šugman Stubbs je dala pritrdilno ločeno mnenje.