Število samomorov v Sloveniji od leta 2010 rahlo narašča, vendar je številka še vedno nižja od tiste na začetku novega tisočletja.
Že enajsto leto se po vsem svetu 10. september zaznamuje kot svetovni dan preprečevanja samomora. Letos je geslo Stigma – pomembna ovira pri preprečevanju samomora. Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) ob tem poudarjajo, da gre za priložnost, da se spregovori o tej temi, čeprav bi se o tem morali pogovarjati 365 dni na leto.
Kakšne so statistike?
Lani si je življenje vzelo 363 moških in 80 žensk, skupaj torej 443 oseb, samomorilni količnik (to je število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) pa je znašal 21,54. Število samomorov je sicer precej nižje od tistega z začetka prejšnjega desetletja, saj je samomorilni količnik upadel s 30 na 20 na 100.000 prebivalcev. Razloge za upad samomorilnega količnika lahko najdemo v številnih preventivnih dejavnostih, predvsem pa dobrem sodelovanju med vsemi ključnimi deležniki. Preprečevanje samomora je namreč naloga, ki mora vključevati in povezovati več sektorjev in akterjev, pojasnjuje doc. dr. Saška Roškar z IVZ.
Glede na regije še vedno izstopajo regije na vzhodu, medtem ko so regije na zahodu države manj ogrožene.
Osrednja nit je letos stigma
Tema, ki sta jo Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna zveza za preprečevanje samomora določili za zaznamovanje letošnjega svetovnega dneva preprečevanja samomora, je stigma, kamor prištevamo nepoznavanje duševnih bolezni in samomorilnega vedenja, predsodke, povezane z duševnimi boleznimi in samomorilnim vedenjem, negativna stališča do duševnih bolezni in samomorilnega vedenja ter diskriminacijo posameznikov z duševnimi boleznimi ali samomorilnim vedenjem.
S strahom pred stigmatiziranostjo se namreč spoprijema večina tistih, ki zaradi samomorilnih misli in dejanj iščejo strokovno pomoč. Večina strahov odpade, ko posameznik začuti prednosti strokovne pomoči, ki se nanašajo tako na reševanje aktualnih težav kot tudi na izboljšanje komunikacije z bližnjimi.
2
