Petek, 11. 11. 2016, 4.39
7 let, 2 meseca
Varuh konkurence ali interesov ministra Počivalška?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,05
Minister Zdravko Počivalšek naj bi za vodenje kadrovsko podhranjene in nedelujoče Javne agencije RS za varstvo konkurence izbral Andreja Matvoza. Že v začetku letošnjega leta mu je zaupal začasno vodenje agencije, čeprav ta na tem področju ni imel pravzaprav nobenih izkušenj.
Agencija za varstvo konkurence (AVK), ki je zaradi večletne krize vodenja pogosto tarča očitkov o nedelovanju, bo pred koncem leta dobila novega direktorja.
V ožji izbor so se uvrstili štirje kandidati. Po naših informacijah so to:
- Andrej Matvoz, zdajšnji vršilec dolžnosti direktorja AVK,
- Damjan Matičič, nekdanji direktor AVK, ki je agencijo vodil v letih 2011 in 2012,
- Aljoša Pečan Gruden, ki se je že v preteklosti neuspešno potegoval za vodenje AVK, hotel pa je voditi tudi nekatere druge pomembne organizacije, in
- neimenovani uslužbenec na gospodarskem ministrstvu.
Med njimi je izbiral minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in naj bi tudi že sprejel končno odločitev.
Prejšnjega direktorja AVK Andreja Kraška so razrešili na njegovo željo.
Matvoz leto dni pridobival izkušnje
Za novega direktorja AVK je Počivalšek po naših informacijah izbral Matvoza. Ta se je na vrh agencije povzpel v začetku letošnjega leta, ko je odstopil Andrej Krašek.
Matvoz je ves čas veljal za Počivalškovega izbranca. Ne nazadnje ga je predlagal vladi za začasnega šefa AVK, čeprav pravzaprav ni imel nobenih izkušenj z delom na tem področju.
Matvoz je namreč pred tem delal v premoženjskopravni službi občine Hoče-Slivnica, v družinskem podjetju Matvoz, ki se ukvarja z elektroprojektiranjem, kot samostojni podjetnik je imel lastno pravno pisarno, pred prihodom na AVK pa je bil približno leto dni zaposlen na direktoratu za podjetništvo in konkurenčnost na gospodarskem ministrstvu.
Tudi zato številni verjamejo, da se je izbira direktorja podaljšala in nerazumno zavlekla, da bi Matvoz v vmesnem obdobju pridobil (pre)potrebne izkušnje za vodenje AVK.
Poleg njega naj bi bil resen kandidat za vodjo še Matičič. Ta je vodenje AVK prevzel januarja 2011, a se je moral po dveh letih posloviti zaradi njenega preoblikovanja iz urada v agencijo.
Ob tem je treba opozoriti, da bo končnega kandidata za direktorja AVK formalno predlagala vlada, vendar se ta običajno ne vmešava v izbiro ministra za gospodarstvo.
Direktorja AVK na predlog vlade imenuje državni zbor
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je javni razpis za direktorja AVK objavilo v začetku marca letos. Nanj se je v roku prijavilo šest kandidatov.
V izbirni postopek so bili uvrščeni štirje kandidati, ki so pravočasno vložili popolne vloge, torej so izpolnjevali formalne pogoje za direktorja. Njihovo strokovno primernost je ocenjevala natečajna komisija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu Aleša Cantaruttija in ministru predlagala primerne kandidate.
Minister Zdravko Počivalšek je po naših informacijah že opravil razgovore z njimi. V teh dneh bo svojega izbranca predlagal vladi, ta pa ga bo predlagala v imenovanje državnemu zboru. Direktor AVK bo imenovan za pet let z možnostjo poznejšega ponovnega imenovanja.
Postopek imenovanja novega direktorja bo predvidoma končan do konca letošnjega leta, ko se izreče mandat dosedanjemu vršilcu dolžnosti.
Agencija v razsulu
Pred novim (starim) direktorjem agencije, ki je zadolžena za razbijanje monopolov in preprečevanje drugih konkurenčno nezakonitih ravnanj, je nedvomno težko delo.
Po mnenju številnih je AVK zaradi preveč pogostega menjavanja direktorjev in njihove dvomljive kompetentnosti v razsulu. Že nekaj let so glavne težave:
- strokovni kader odhaja na bolje plačana delovna mesta,
- sumi konflikta interesov zaposlenih, ki prijateljujejo z odvetniki ali kar s strankami, ki se znajdejo v postopkih pred agencijo,
- odmevne odločbe, ki jih agencija izda na osrednjem področju delovanja – zlorabi prevladujočega položaja – na sodiščih niso uspešne, in
- postopki odločanja pri večjih privatizacijskih in drugih prodajnih postopkih, kjer so potrebna soglasja o koncentraciji, se vlečejo nerazumno dolgo.
Preberite še:
Komedija zmešnjav: o usodi FC Koper bo odločal Mandarić
Kaj je novi nadzornik NLB počel v sporni privatizacijski zgodbi?
Kaj čaka novega direktorja
Poleg krpanja lukenj na AVK, iskanja novega kadra in reševanja preteklih primerov novega prvega moža agencije čakajo tudi nekatere pomembne zadeve, ki so se jih nekdanji vodilni neuspešno lotevali ali pa so jih preprosto pustili pri miru.
Prvo na seznamu je področje avtorskih pravic, ki je neurejeno že vrsto let. Na kolektivne organizacije, kot je SAZAS, namreč letijo očitki o nepreglednem in predragem delovanju ter sporni delitvi denarja med glasbenike in druge avtorje. Urejanja tega področja so se v preteklosti že lotili drugi državni organi, a so zaradi hudih pritiskov odnehali.
Po dostopnih informacijah bo AVK moral pod drobnogled vzeti tudi:
- morebitno usklajevanje podjetij pri javnih naročilih,
- Pošto Slovenije, na katero letijo očitki konkurence o domnevni zlorabi na področju nenaslovljene direktne pošte (letaki), tiskovine in paketov,
- upravljavce bencinskih črpalk, kot sta Petrol in OMV. V teh dneh je vlada liberalizirala cene pogonskih goriv, ki jih točimo na bencinskih črpalkah na avtocestah. AVK bo zato moral skrbno nadzorovati, da se trgovci ne bodo dogovarjali o višini cen.
Preberite še:
Bo Zdenku Pavčku spodletel odpust milijonskih dolgov?
Razkrivamo: kdo je v resnici lastnik štajerskega velikana, ki se širi na Hrvaško
Največja zasebna vila v Sloveniji: iz davčne oaze bi jo vzel kralj zamaškov iz Škofje Loke
Tudi mandat članov sveta AVK se izteka
V prihodnjem letu dni bo tudi več korenitih sprememb v svetu AVK, enem od njegovih ključnih organov. Iztekel se bo namreč mandat kar trem od petih članov sveta, ki prek senata sprejemajo odločitve o posameznih primerih. Vlada bo morala poiskati zamenjavo za Aleša Kuharja, Francija Pušenjaka in Simona Tantegela. Nove člane sveta AVK bo nato potrjeval državni zbor.
V svetu ostaja Andrej Prah, ki je šele letos spomladi na tem položaju zamenjal Tino Zajec, peti član in hkrati predsednik pa je po funkciji direktor AVK.
Zavrgli ovadbo, ki jo je proti Matičiču vložil Krašek
Podobno kot na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) tudi na AVK direktorji obračunavajo s svojimi predhodniki. Tako je nekdanji prvi mož agencije Andrej Krašek leta 2013 proti Damjanu Matičiču vložil kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe položaja. Šlo je za vprašanje Mercatorja. AVK pod vodstvom Matičiča je namreč leta 2011 skupini Laško zaradi usklajenega delovanja odvzel glasovalne pravice in s tem preprečil prodajo Mercatorja Agrokorju. Krašek je menil, da je bila odločba nepravilna in izdana v sumljivih okoliščinah.
Čeprav je pozneje vrhovno sodišče razveljavilo odločbo, so se maja letos na okrožnem državnem tožilstvu odločili, da ovadbo zavržejo. V preiskavi so ugotovili, da je bilo ravnanje Matičiča povsem običajno, pri pripravi odločbe pa naj bi sodelovali tudi drugi uslužbenci agencije. Ti so povedali, da Matičič v ničemer ni vplival na njihovo postopanje v tej zadevi.
Slabo kaže tudi odškodninski tožbi, ki so jo Laščani vložili zoper državo in Matičiča. Od njiju zahtevajo 58 milijonov evrov. Šele septembra letos se je začelo sojenje na okrožnem sodišču v Ljubljani, vendar bi lahko bila sodba znana že kmalu.
