Petek, 26. 7. 2019, 6.39
5 let, 4 mesece
V Posavju nevihta s točo, v nedeljo bo vročina popustila #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,41
3
Popoldne je na območju Posavskega hribovja nastala močnejša nevihta s točo. Agencija za okolje je sicer pred tem zaradi napovedanih neviht in neurij s točo in sunki vetra za nekatere dele Slovenije prižgala rumeno opozorilo, za jugovzhodno Slovenijo pa celo rdeče.
Vremenski portal Neurje.si je popoldne poročal o močnejši nevihti na območju Posavskega hribovja.
Zvečer in v prvi polovici noči se lahko predvsem v zahodni Sloveniji še pojavljajo nevihte. Zjutraj bo delno do pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 16 do 22 °C.
V soboto bo dopoldne sončno, popoldne in zvečer pa spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami, ki se bodo nadaljevale v noč. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Soparno bo. Najvišje dnevne temperature bodo v severozahodni Sloveniji okoli 27, drugod od 29 do 34 stopinj Celzija.
Ljubljano čaka še ena tropska noč, a rekorda ne bo
Če danes ne bo osvežilne nevihte, Ljubljano glede na vremensko napoved danes čaka tretja zaporedna tropska noč, ko temperatura ne pade pod 20 stopinj Celzija. A rekorda v zaporednem številu takšnih noči iz leta 2015 prestolnica s tem še ne bo presegla. Najdaljše obdobje tropskih noči je namreč v Ljubljani trajalo kar osem dni, od 17. do 24. julija 2015. V vsem tem času temperatura tudi ponoči ni padla pod 20,4 stopinje Celzija.
Ker v prestolnici v naslednjih dneh pričakujejo ohladitev, rekord torej za zdaj ni ogrožen. Na podnebni postaji za ljubljanskim Bežigradom so sicer danes zabeležili drugo zaporedno tropsko noč. Ohladilo se je le do 22 stopinj Celzija.
V nedeljo bo vročina popustila
V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno s pogostimi plohami in nevihtami. Vročina bo popustila. V ponedeljek bo na zahodu delno jasno, drugod spremenljivo oblačno, predvsem popoldne bodo še plohe in nevihte. V torek bo večinoma sončno, popoldne lahko v hribovitem svetu nastane kakšna ploha ali nevihta.
Ne pozabite na vrtnine in rože
Ko se temperature zraka začnejo vzpenjati nad 30 stopinj Celzija, gre po meteorološki definiciji za zelo vroč dan, so zapisali na Facebookovi strani Arsa. Ker takrat ne postane vroče samo ljudem in živalim, ampak tudi rastlinam na vrtu, je ob vročinskem valu potrebna še dodatna nega, da rastline preživijo velike toplotne obremenitve.
Glede na napovedi se bo v prihajajočih dneh vročinski val nadaljeval, zato bo treba obvarovati rastlinje pred morebitnim vročinskim stresom, opeklinami ali celo smrtjo.
K sreči obstajajo metode, ki jih lahko uporabimo za zajezitev škodljivih učinkov toplotnega vala. Rastline v cvetličnih koritih in loncih so še posebej občutljive za visoke temperature, saj se lahko korenine teh "skuhajo" v utesnjenih prostorih.
Prav tako so za toplotne valove občutljive tudi trajnice, medtem ko sončnice visoke temperature prenašajo dobro.
Pospešeno izhlapevanje vode
Visoke temperature povečujejo in pospešujejo izhlapevanje vode, ki jo rastline v vročih dneh še kako potrebujejo. Voda ne izhlapeva le iz zemlje, ampak tudi iz korenin in listov, kar lahko povzroči poškodbe, kot so opekline rastline na steblih in listih.
Ti se ob pomanjkanju vode obarvajo rumeno. Zalivanje sredi vročega dne ni priporočljivo, saj se vaše rastline čez dan ukvarjajo s preživetjem sredi vročine. Najboljši čas za zalivanje ob vročih dneh je zgodnje jutro, ko so temperature nižje, tudi rastline pa niso pregrete.
Jutranje zalivanje jim bo pomagalo preživeti dan. Prav tako se izogibajte čezmernemu zalivanju, ker je za rastline škodljivo. Prevelika količina vode v zemlji ali koritih lahko sproži hitrejši proces nastanka bolezni in gnitja. Vroče temperature ne vplivajo samo na nadzemne dele rastlin, ampak tudi na njihove korenine.
Kaj v poletni vročini svetuje priznana klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj?
Bruselj napovedal pomoč kmetom pri spopadanju s sušo
Evropska komisija je danes napovedala pomoč evropskim kmetom v bitki s sušo. Kmetje bodo lahko do 70 odstotkov izplačil v okviru prvega stebra skupne kmetijske politike, ki se nanaša na neposredna plačila, ter 85 odstotkov v okviru drugega stebra, ki se nanaša na razvoj podeželja, dobili že sredi oktobra namesto decembra.
Poleg tega bo kmetom na voljo izvzetje iz okoljskih predpisov, konkretno iz pravil o diverzifikaciji posevkov in površin z ekološkim pomenom. Zemlja, ki bi morala biti po pravilih neobdelana, bo na voljo za proizvodnjo živalske krme. Kmetje so sicer v skladu s pravili o državnih pomočeh v kmetijstvu pod določenimi pogoji upravičeni do povračila do 80 odstotkov škode, ki jo je povzročila suša, oziroma do 90 odstotkov na območjih z naravnimi omejitvami. (STA)
3