Verica Trstenjak: Domovino imamo, državo imamo, potrebujemo še ustrezne voditelje

"Slovenija zame že dolgo ni le moja država, je in bo vedno edina moja domovina," je po več kot desetletju življenja v tujini na XVI. vseslovenskem srečanju z naslovom Praznujmo s slovensko domovino v državnem zboru dejala profesorica prava na dunajski univerzi Verica Trstenjak.

Kljub lepotam, ki so naši državi bile dane, pa je Trstenjakova opozorila na krizo pravne države, vrednot in samozavesti. "Da mladi gredo v tujino, ni največja težava. A težava je, da gredo najboljši in da se ne vrnejo," je prepričana.

"Tujina in tudi jaz osebno se čudi težnjam in željam oziroma nostalgiji po totalitarnem komunističnem sistemu in tudi po bivši Jugoslaviji. /.../ Imeli smo jugoslovanski dinar, ki ni bil skoraj nič vreden. Imeli smo bankovec za en milijon, a minimalna plača je bila le okoli 30 evrov," se spominja Verica Trstenjak. Foto: Ana Kovač

Tujina se čudi naši nostalgiji

"Tujina in tudi jaz osebno se čudiva težnjam in željam oziroma nostalgiji po totalitarnem komunističnem sistemu in tudi po nekdanji Jugoslaviji," je dejala nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU v Luksemburgu. "Zakaj? Ker nekdanji sistem ni pomenil le, da ni bilo demokracije, pravne države in ne spoštovanja človekovih pravic. Nekdanji sistem je temeljil na nerealnem gospodarskem sistemu, kjer je bil dohodek na prebivalca med najnižjimi na svetu. Imeli smo jugoslovanski dinar, ki ni bil skoraj nič vreden. Imeli smo bankovec za en milijon, a minimalna plača je bila le okoli 30 evrov."

Poudarila je, da se moramo zavedati, da na splošno živimo veliko bolje. "A naša odgovornost danes je, da s spoštovanjem prava, pridnostjo in odgovornostjo, tudi z doslednim plačevanjem davkov, omogočimo, da se domovina ponovno razcveti in da hkrati odstranimo plevel, ki si uspešno utira pot med našo pšenico." Pri tem je pozvala k enotnosti.

Kako naj živimo, da bo prihodnjih 25 let za Slovence boljših? "Domovino imamo, državo imamo, potrebujemo še ustrezne voditelje, ki bodo državniki, ne samo politiki."

"Sami smo odgovorni za blagostanje – za plačevanje davkov, za rezultat na volitvah, za ugled domovine. Naravne lepote so nam bile podarjene, za drugo pa moramo poskrbeti sami. Tega nam ne bo dal nekdo od zunaj. Prisilimo politike, da delajo za dobro države in državljanov, ne le za svoje dobro in za dobro svoje stranke."

Trstenjakova se je vprašala, komu v Sloveniji zaupamo vrhunske državniške naloge. "Sposobnim strokovnjakom, ljudem visokih etičnih kakovosti in moralnega čuta? Ljudem, ki nas nekaj tednov po volitvah ne izdajo, ki, ne da se ne držijo obljub, ne spoštujejo niti svojega programa, kršijo moralne in etične norme, včasih celo pravo?"

Bernarda Fink, rojeni ste v Argentini, živite na avstrijskem Koroškem, veliko se gibljete tudi v domovini. Kako se vse tri Slovenije med seboj razlikujejo in kaj se lahko medsebojno naučimo?

Matična država mora biti zgled

"Zgodovinske travme so nas zaznamovale in nas ponekod zaznamujejo še danes. Počutili smo se marsikdaj različne – različne od večinskega prebivalstva naših krajev ali različne od matičnega naroda," je opozoril Tržačan mlajše generacije Martin Lissiach. "Matična država mora biti lastnemu narodnemu, obrambnemu pasu, ki ga predstavljajo Slovenci, ki živijo v sosednjih državah, zgled. Danes žal ne vem, ali nam je Republika Slovenija res v zgled."

Lissiach je dejal, da je podoba zamejcev v očeh matice napačna. "Nismo maloštevilna narodna skupnost in tudi ni res, da se omejujemo na povprečne lokalne dogodke." Napačna podoba se po njegovih besedah najbolj kaže ob "usmiljenem trepljanju po ramenih z izjavami, polnimi nevednega in torej namišljenega razumevanja: 'Dragi zamejci, saj bo.' Ali pa presenečene ugotovitve: 'Kako to, da tako dobro govorite slovensko?'"

Martin Lissiach, kako so Slovenci zunaj meja Slovenija lahko zgled matični domovini? "Naši predniki so se borili za boljšo prihodnost, ne pa zato, da bi se mi danes borili za boljšo preteklost."

Lissiach pravi, da si marsikdo predstavlja, da so pritiski na manjšino še vedno močni. "Ne bojimo se govoriti slovensko, ker je mlada generacija odrasla brez strahu. Samozavest naše skupnosti je tudi ključ do uveljavljanja in razvijanja te skupine, ki živi zunaj Slovenije."

Poudaril je, da je Slovencem v Italiji uspelo preiti ideološke razlike in zdaj delujejo skupaj. "Različni smo po nazoru, ideologiji in zgodovini. Kljub razlikam pa smo se zedinili in začeli tvorno sodelovati."

Iz ZDA se je oglasil Joe Valenčič, ki je opisal številna prizadevanja tamkajšnjih Slovencev v času osamosvajanja, da bi Slovenija čim prej dosegla mednarodno priznanje.

Milan Ribič, živite v Clevelandu v ZDA. Kako se Slovenci v ZDA razlikujete od nas v domovini? Kaj se lahko medsebojno naučimo?

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.