Torek, 24. 12. 2024, 12.07
1 dan, 7 ur
Vremenska napoved do konca leta 2024
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,52
V noči na ponedeljek so se snega razveselili tudi v Ljubljani.
Vsaj v nekaterih delih Slovenije bodo letos po dolgih letih znova dočakali bel božič. Sneženje v noči na ponedeljek je z nekaj centimetri snega obdarilo celo prestolnico, kjer snega na božični dan niso videli že dve desetletji. V Mariboru ga ne bodo dočakali niti letos, sicer pa vsaj do konca leta novih padavin za zdaj ni na vidiku, prav dežurni meteorolog na agenciji za okolje (Arso) Timotej Kozelj. Medtem ko na Balkanu obilno sneženje že nekaj dni povzroča težave, so takšne situacije v današnjem času pri nas postale redkost, če ne celo izjema.
Kot je povedal meteorolog Timotej Kozelj, bodo temperature naslednje dni pod lediščem, čez dan pa med nič in pet stopinj Celzija. Glede na trenutne vremenske izračune se vreme do konca leta ne bo kaj dosti spremenilo, piše na spletni strani Neurje.si.
Sneg se bo obdržal vsaj tam, kjer je zapadla večja količina, kjer pa ga je zapadlo le nekaj centimetrov, bi ga lahko na sončnih legah že pobralo.
Med večjimi slovenskimi kraji se z najbolj belim božičnim vzdušjem lahko pohvalijo v Logatcu, kjer imajo do 30 centimetrov snega, na Vrhniki ga je okoli 20, v Postojni pa 15 centimetrov. Okoli 30 centimetrov debelo snežno dejo imajo tudi v Babnem polju ter Novi vasi na Blokah, medtem ko ga je v Ljubljani okoli štiri centimetre.
Ciklonsko območje, ki ta hip vlada v osrčju Sredozemlja in je zadnje dni vplivalo na vreme v Sloveniji, skrbi tudi za intenzivno sneženje v krajih južno od nas, predvsem na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, kje sneži že kar nekaj dni.
Na spodnji fotografiji lahko vidite stanje vetrov na 5.500 metrih in vrtinčenje ciklona.
V Ljubljani sneg za božič nazadnje leta 2003, v Mariboru 2007
Sicer pa belega božiča v Sloveniji v zadnjih 20 let praktično ni bilo, so pa bili božični dnevi bolj zasneženi v drugi polovici 20. stoletja, a tudi takrat ne vsako leto. Božič tudi v preteklosti ni bil vedno bel.
V zadnjih šestih desetletjih je bila po podatkih Arsa približno polovica Slovenije na 25. december prekrita s snegom manj kot pol božičnih dni, je pa opazen trend, da so bili božični dnevi bolj zeleni predvsem po letu 2000.
V Ljubljani je bila od leta 1961 do 2000 snežna odeja na božični dan debela najmanj dva centimetra 18 božičev, kar je skoraj polovica teh prazničnih dni v tem obdobju. Razmere so se precej spremenile po letu 2000, saj je bila prestolnica zasnežena le dva božiča, zadnjič leta 2003. Zelo podobno je bilo v Mariboru, kjer so prav tako od leta 2000 imeli dva bela božiča, zadnjega leta 2007, medtem ko so imeli od leta 1961 do 2000 bel skoraj vsak drugi božič.
V Ratečah so snega za božič vajeni
Med kraji, kjer se največkrat razveselijo belega božiča, so Rateče, tik ob tromeji z Italijo in Avstrijo. Od leta 1961 do 2021 so imeli le devet zelenih božičev, od tega pet od leta 2010 do 2020. Letos imajo tam 20 centimetrov snega.
Tudi po drugih krajih po Sloveniji je opaziti trend, da je več zelenih božičev predvsem v zadnjih desetletjih, medtem ko so se v drugi polovici 20. stoletja večkrat zbudili v belo jutro.
Leta 2015 zelen božič na Kredarici
Sicer pa v zadnjih 60 letih niti enkrat niso doživeli belega božiča na Obali, medtem ko je rekorder v belih božičih Kredarica, kjer so prvo in za zdaj edino zeleno jutro zabeležili leta 2015.
Kar je v BiH običajno, je pri nas izjema
Na spletni strani Neurje.si so objavili zapis Mišela Podgorskega, ki razloži, zakaj je v naših krajih snega vse manj. Glavni razlog so spremenjeni vremenski vzorci. Kot pojasni, pravega genovskega ciklona, ki nastane nad severnim Sredozemljem in potem potuje v smeri od jugozahoda proti severovzhodu ter prinaša obilne padavine, ki hitro preidejo v močno sneženje, ni več.
"Nekoč so take situacije navrgle precej snega, okoli 50 centimetrov tudi po nižinah. Danes pa so zelo pogoste t. i. situacije s severozahodnim do severnim višinskim tokom, kar prinaša obilico snega severni strani Alp in Balkana," pravi Podgorski. Cikloni nastajajo južno od Slovenije in bistveno ne vplivajo na vreme pri nas.
Medtem je povsem drugače v BiH, nad katero pozimi skoraj v vsakem primeru priteče mrzel zrak iznad Panonske nižine, saj je proti severu odprta. "Prav tako se padavine po vplivom orografije bosanskih gora ponovno in dodatno okrepijo. Sprva na BiH vpliva hladna fronta, kasneje pa še novonastali ciklon (nad Tirenskim morjem in osrednjo Italijo). Posledično lahko več dni sneži," opiše Podgorski in doda, da je pri nas taka situacija redka, če ne celo izjemna.
"Presenečenja so seveda možna, ampak žal le malo verjetna," sklene Podgorski.
