Sreda, 16. 3. 2016, 11.52
7 let, 2 meseca
Vsak bi rad bil pameten
Kako doseči, da bi bili še bolj pametni in ali lahko izmerimo, kako pametni sploh smo? Ob dnevu možganov smo preverili, kaj lahko sami naredimo za kar najboljše delovanje svojih možganov.
Slovenska vlada je letos proglasila slovenski dan možganov. Kot so zapisali na društvu nevroznanstvenikov Sinapsa, je to simbolno dejanje, s katerim so skupaj s Slovenskim svetom za možgane sklenili prvo fazo prizadevanj za napredek pri zdravljenju, izobraževanju in razvoju področja delovanja možganov.
Kakšen je recept za zdrave možgane, ki bi nam ga predpisali strokovnjaki
Vojko Kavčič, doktor eksperimentalne psihologije in raziskovalec na oddelku za gerontologijo na univerzi v Detroitu je povedal, česa se moramo držati, da nam bodo možgani dolgo dobro služili.
1. Poskrbite za svoje srce
"Kar je dobro za srce, je še bolj potrebno za možgane, ki so izredno občutljivi za dostavo kisika in glukoze," pravi Kavčič.
2. Bodite telesno aktivni
"Poleg tega, da telesna aktivnost angažira predvsem telesne organe, v veliki meri angažira tudi možgane. Gibanje je izredno kompleksna naloga z vidika uravnavanja mišic in zahteva nemoteno delovanje možganov," Kavčič pojasni, kako na delovanje možganov vpliva gibanje.
3. Prehranjujte se zdravo in pijte veliko vode
"Veliko se govori o nizkokalorični, tudi mediteranski dieti. Za srce je zdrav tudi kozarec rdečega vina na dan. Samo rdeče vino vsebuje reveratrol, zelo močen antioksidant, ki ima številne pozitivne učinke, še posebno na srce," svetuje Kavčič.
4. Pojdite v družbo
Kot pravi, je socialna angažiranost za možgane izredno pomembna. "Še posebno starejši naj bodo vključeni v različna društva in skupine, naj hodijo kam skupaj, naj pridno opravljajo in se kregajo, da bodo njihovi možgani čvrsto delovali," v smehu pove Kavčič.
5. "Umovadite" trikrat tedensko po 45 minut
Ne le telovadba, zelo pomembna je tudi umska aktivnost ali umovadba, kot jo poimenuje Kavčič. To je lahko branje, reševanje križank, rebusov ipd. "Umovadba ni redna aktivnost, ki jo dnevno izvajamo leta. To je vse, kar je novo, kar dodatno angažira možgane. Že če greš na isti cilj po novi poti, to pomeni dodatno angažiranje možganov," pove Kavčič.
Umovadbo bi vsakemu predpisal trikrat tedensko po 45 minut. "Govorimo o strukturirani umovadbi v obliki določenih vaj. V širšem smislu pa je umovadba popolnoma vse, česar se posameznik loti na novo. Torej ta, ki je nestrukturirana. Če je zelo zagnan, naj se gre učiti novega instrumenta, to je popolna umovadba," predlaga Kavčič.
6. Naspite se
Kavčič pravi, da se o tem, kako pomembno je za možgane spanje, veliko premalo govori. Ponoči se možgani čistijo, utrjuje se spomin. Vsak naj bi prespal najmanj osem ur na dan. "Tem več je globokega spanja, tem boljše je to za možgane. Dobra noč napoveduje dober in lažji dan," svetuje Kavčič.
Znanstveniki so predlani ugotovili, da primanjkovanje spanca celo povzroči odmiranje določenih možganskih celic.
7. Obvladajte stres
Če smo neprespani, so dnevi za nas veliko bolj stresni. Ob povečanem stresu se izloča hormon kortizol, ki ima ob prekomernih količinah kvaren učinek na določene možganske celice in funkcije. Kortizol zavira nastajanje serotonina, zaradi česar smo brez volje in veselja do česarkoli.
Bolje povežite delovanje leve in desne možganske polovice
Vsak ima levo in desno polovico možganov inn vsaka od njiju dela po svoje, vsaka je zadolžena za točno določena področja in na nas vpliva na svoj način. Ker sta ločeni, lahko hitreje dosežemo kompleksnejše cilje, opravljamo zahtevnejše naloge. Brez ene ali druge delovanje ne bi bilo optimalno.
Kot v svojih delih poudarja tudi Daniel Siegel, profesor klinične psihologije na Univerzi v Kaliforniji, je ključno, da tem delom pomagamo delovati usklajeno. Obe strani morata opravljati svoje naloge, obenem pa delovati kot celota.
V določenih situacijah se zgodi, da ena možganska polovica prevlada nad drugo, delovanja ene brez druge pa si ne želimo. Naš cilj je, da bi se izognili življenju v čustveni poplavi ali v čustveni puščavi, kot piše Siegel.
Ustvarjene povezave med obema polovicama bodo poskrbele, da bodo možgani delovali bolje. Na ta način bomo v stresnih situacijah ravnali bolj primerno, kot če bi ravnali podzavestno oz. bi prevladala na primer desna, čustvena plat.
Povezavo med deli možganov lahko vzpostavimo tudi z vajami
Poznamo več različnih orodij, s katerimi lahko pomagamo ustvariti povezave med deli možganov. Telovadba za aktiviranje možganov je eno izmed njih.
Z njo se ukvarja tudi Peter Mrak, sicer učitelj plezanja. Kot pravi, so vaje na videz res zelo preproste, a so namenjene točno določenim nalogam. Z njimi si pomagamo doseči cilje, ki si jih prej zelo natančno zastavimo.
Ali to ZMOREŠ tudi TI? Zakaj?S tem SI BOŠ vzpostavil novo nevronsko povezavo;)
Posted by Plezalna šola Peter Mrak on Sunday, October 11, 2015
"Bolj smo pri stvari, bolj smo osredotočeni na to, kar počnemo. Ko smo v stresni situaciji, velikokrat reagiramo podzavestno. In če si ne moremo pomagati, pa bi radi spremenili svoje odzive v določenih situacijah, se nam splača narediti nove nevronske povezave. Točno določene vaje ustvarijo povezave tam, kjer jih potrebujemo," pravi Mrak.
Ali smo zaradi reševanja različnih vaj in nalog bolj pametni oz. inteligentni?
Dosegljive so nam številne knjige z vajami za določeno možgansko polovico, v zadnjem času pa se je na trgu pojavilo tudi veliko programov in aplikacij za pametne telefone.
Psihologinja Marina Horvat je raziskovala, ali lahko določene naloge vplivajo boljše delovanje možganov, na fluidno inteligentnost, ki nam omogoča reševanje še nikoli prej videnih problemov. Dokazala je, da se je skupina, ki je redno reševala določeno vajo, pri reševanju problema odrezala bolje od testne skupine, ki nalog ni delala.
"Znanstveniki že 15 let proučujejo učinkovitost strukturiranih vaj na uporabnike, spremljajo isto skupino. Upam trditi, da so se nekatere aktivnosti izboljšale in se pozitivni učinki res kažejo, a ti izsledki so šele začetek. Ni še ničesar konkretnega. Kar je pomembno, je to, da škoduje gotovo ne," reševanje različnih nalog komentira Kavčič.
Umovadba, kot jo Kavčič imenuje tudi v svoji knjigi z istim naslovom, pripomore tudi pri zaviranju razvoja alzheimerjeve bolezni. V naslednjem posnetku Kavčič pojasnjuje tudi te pozitivne vplive.
Ali lahko izmerimo, kako pametni smo?
Izmerimo lahko inteligentnost. Gre za hitrost in učinkovitost naših miselnih procesov, ko za reševanje problemov in novih situacij uporabimo svoje znanje in sposobnosti.
Obstajajo številni ponudniki testov, lahko jih rešite tudi pri psihologu. Zelo znano je testiranje društva Mensa, ki letos praznuje svojo 70-letnico obstoja. Njihov član lahko postaneš le, če na njihovih standardnih testih presežeš inteligenčni količnik (IQ) 148. Trenutno je v slovenskem društvu okoli 270 članov, po svetu pa jih je okrog 130 tisoč.
Kot pojasnjuje predsednik društva Matjaž Podmiljšak, to, kako visok IQ ima posameznik, ne pomeni, da je tudi zelo uspešen. V slovenskem društvu je veliko zelo uspešnih ljudi in tudi takih, ki ne vedo, kaj bi s svojim življenjem, zelo odvisno je, kaj posameznik z njim naredi.
Rezultat ni nujno spodbuden
Rezultat testa, ki ga pozna le psiholog, ki posameznikov test obdeluje, je lahko velika spodbuda in zelo prispeva k boljši samozavesti, lahko pa smo tudi zelo razočarani, pravi Podmiljšak. Niti ga ne moremo uporabiti povsod. Včasih na razgovorih za zelo visoke položaje takšne teste upoštevajo ali celo zahtevajo, pri drugih delovnih mestih pa lahko takšen podatek delodajalca tudi odvrne.
V svojem življenju lahko teste rešuješ zgolj trikrat, med testiranji pa mora preteči vsaj leto dni. Testiranje je letno organizirano spomladi v Mariboru ter spomladi in jeseni v Ljubljani.
Ali se lahko na test pripravimo in ga zato pišemo bolje?
Podmiljšak je pojasnil, da lahko z reševanjem logičnih ugank pred testom morda pridobimo zgolj kakšno točko, ker nam bo sama logika reševanja nalog bližje. Da bi na primer inteligenčni količnik zaradi tega s 120 poskočil na 150, pa to ni mogoče. Sposobnost naših možganov je odvisna od različnih dejavnikov, na primer genetike in tudi od tega, kako so nas starši vzgajali v zgodnjih otroških letih.
Bolj kot reševanje testov bo pomagalo, če možgane podpremo s primerno pripravo v smislu prehrane, počitka in hidriranosti. To lahko upoštevamo pred vsako zahtevnejšo nalogo.
Zelo je pomembno, kako v predšolskem obdobju ravnamo z otrokom
V tretjem letu je pri otroku nevronskih povezav dvakrat več, kot pri odraslem človeku in takrat je otrok tudi najbolj sposoben za učenje. Povezave, ki jih uporablja, se ohranijo, ostale pa izginejo. Do vstopa v šolo se izoblikuje že več kot tri četrtine vseh povezav, zato je način vzgoje v predšolskem obdobju izrednega pomena. Telesna aktivnost razvoj nevronskih povezav zelo spodbuja, zato se otrokove radovednosti in raziskovanja, dokler je to varno, ne sme omejevati.
Dogodek PiknIQ z možgani na ON skupaj s testiranjem Mense
Matjaž Podmiljšak in Marina Horvat bosta tudi dva izmed predavateljev na dogodku v sredo, 16. marca, od 16. ure naprej. Ob dnevu možganov ga organizira društvo mariborskih študentov medicine.
V projekta Gour med bo dogodek organiziran v sodelovanju z Menso. Na dogodku bo izvedeno prvo letošnje testiranje IQ. Predavanja bodo brezplačna, plačljivo bo le testiranje, na katerega se je potrebno prijaviti na spletnih straneh Mense.
Vas zanima, kako si izboljšati spomin? O tem bo med drugim predavala asist. Marina Horvat, mag. psihologije s Filozofske...
Posted by GourMED on Monday, March 14, 2016