Za državne ceste lani porabljenih 131 milijonov

V Direkciji RS za ceste so zadovoljni, čeprav bi bilo lahko tudi bolje, vendar denarja je vedno premalo. Proračunskega denarja za nujne cestne projekte v omrežje okoli šest tisoč kilometrov glavnih in regionalnih cest je namreč vedno manj in še manj ga bo. Tako je bilo tudi lani, priznavajo na državni direkciji za ceste. Če je bil še junija 2008 proračun direkcije težak "sanjskih" 253 milijonov evrov, je bil lani le še 155 milijonov. Zaradi novembrskih poplav pa je morala direkcija preusmeriti del sredstev na najbolj poškodovane odseke, saj je samo za ponovno zagotovitev prevoznosti na 50 odsekih porabila okoli 4 milijone evrov. Približno polovica državnih cest v slabem ali zelo slabem stanju Direkcija bi za zagotavljanje zakonsko določene prevoznosti državnih cest (novogradnje, rekonstrukcije, investicijsko in redno vzdrževanje cest) na letni ravni v naslednjih dvajsetih letih potrebovala med 320 in 350 milijonov evrov. "Kar je nerealno pričakovati," priznavajo na direkciji. Za okoli polovico državnega cestnega omrežja (okoli tri tisoč kilometrov prometnic), ki je v slabem ali zelo slabem stanju, pa bi direkcija v naslednjih 15 letih vsako leto potrebovala vsaj 200 milijonov. Nič novega! Ker denarja ni nikjer dovolj, bodo morali pristojni še več pozornosti in dela nameniti pridobivanju evropskega denarja za posamezne cestne projekte. Težko bo, pravijo poznavalci, vendar ne nemogoče.. Evropskih sredstev je dovolj, samo projekti morajo biti dobro pripravljeni.

Obvoznica Radlje sprostila promet od avstrijske meje do Maribora Gre za obvoznico Radlje, ki je bila dokončana lani in oktobra končno predana prometu. Z obvoznico se je ali se še bo ves tranzitni promet, ki je do zdaj potekal skozi staro središče Radelj, zmanjšal za okoli štirikrat, prej je skozi Radlje dnevno "potovalo" več kot 17 tisoč vozil, zatrjujejo na direkciji. Z dokončano obvoznico, prva faza obvoznice je bila odprta že leta 2003, se je sprostil promet od mejnega prehoda z Avstrijo (prehod Vič) skozi Dravograd in Radlje naprej proti Mariboru.

Obvoznica, ki je bila cenejša, kot so sprva načrtovali Vrednost lani končane druge etape 2,7 kilometra dolge obvoznice Radlje je bila sprva ocenjena na deset milijonov evrov, da bi na koncu zaradi spremenjenih razmer (težav gradbincev in posledično zaradi gospodarske krize vse nižjih cen) znašala le 6,2 milijona. Več kot polovico potrebnih sredstev oziroma 3,9 milijona evrov je direkcija pridobila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (lani iz bruseljskih skladov porabljenih okoli 15 milijonov evrov).

27 milijonov evropskega denarja za obvoznico mimo Škofje Loke

Letos je že odprtih kar 40 gradbišč na državnem cestnem omrežju. Med večjimi projekti so tudi rekonstrukcija ceste Zali log - Davča, obvoznica Krško, ureditev odcepa za Areh, ureditev zadnje etape Mariborske ceste v Rušah, pa tudi za mnoge ta hip najpomembnejša – poljanska obvoznica mimo Škofje Loke, ki bo predvidoma stala 43 milijonov evrov (s kar 27 milijoni evrov jo financira Evropska unija – sklad za regionalni razvoj), prav zdaj pa poteka revizijski postopek izbire izvajalca. Kot najcenejši ponudnik je bil na oktobra lani objavljenem javnem razpisu izbran konzorcij Gorenjske gradbene družbe (že gradi del poljanske obvoznice s krožiščem na Suhi), češke družbe OHL ŽS in Iskra sistemov, ki bi obvoznico (tudi dokončanje 660 metrov dolgega predora Sten) dokončali za 23,14 milijona evrov (na razpisu ocenjena vrednost naročila je bila slabih 23 milijonov evrov). Kdaj bo dokončno izbran izvajalec del za dokončanje poljanske obvoznice, ne želi napovedati nihče, zagotovo pa ne prej kot v mesecu ali dveh.