Golob: Če se je komu v javnem sektorju osnovna plača znižala, naj se javi ministrstvu

Premier Robert Golob je v DZ odgovarjal na vprašanja poslancev. Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je premierja povprašal glede reforme sistema plač v javnem sektorju in opozoril na primere uslužbencev, objavljene v medijih, ki so po prvem povišanju prejeli nižjo plačo.

"S plačami za januar in februar 2025 dejansko v resnici praktično skoraj nihče ni zadovoljen, razen vodstvenih delavcev. Največ so pridobili tožilci, sodniki, direktorji javnih zavodov, nekateri funkcionarji, predvsem tisti, ki so si že pred posegom v plačni sistem dobro uredili izhodišča," je dejal. Povišanje plač tistih na nižjih delovnih mestih, torej v plačni skupini J, policistov, učiteljev, zaposlenih v zdravstvu, predvsem v zdravstveni negi, v dolgotrajni oskrbi, pa je nižje, nekateri pa so celo prejeli manj kot pred tem. "Ti se počutijo izigrani in opeharjeni," je navedel Cigler Kralj ter Goloba vprašal, kdaj se jim bo opravičil in kdo bo prevzel odgovornost za to.

Golob: Izplačan je bil šele prvi obrok

"Pozivam vse, ki menijo, da se jim je osnovna bruto plača znižala ali je pod minimalno, da se obrnejo na ministrstvo za javno upravo, kjer je ustanovljena delovna skupina, ki se ukvarja s tem, kako izravnati morebitne odklone, če je do njih prišlo, zato da se jih čim prej odpravi, da je osnovni cilj čim prej dosežen, najkasneje pa z oktobrom, pri drugem povišanju," mu je odgovoril Golob.

Spomnil je, da se bo plačna reforma izvajala več let, da je bil do zdaj izplačan šele prvi obrok povišanja, naslednji bo že oktobra. Drži, vsi ob prvem povišanju niso dobili več, kot so dobivali prej, zlasti na račun začasnih dodatkov, ki so jih prejemali pred reformo, je priznal. A bodo že z oktobrskim dvigom vsi nad tem, kar so dobivali pred reformo, razen če niso imeli kakšnih izrednih dohodkov, je zagotovil Golob.

Glede tistih z najnižjimi plačami pa je ponovil, da jih je od 188 tisoč zaposlenih v širši javni upravi 32 tisoč prejemalo osnovno plačo, nižjo od minimalne. Z doplačilom države do minimalne plače so sicer res prejeli izplačilo v višini minimalne plače, "ampak hkrati nobeno napredovanje ni štelo, noben dodatek na uspešnost ni štel, šteli so samo dodatki na izredne projekte, ki so bili začasni in ki so bili narejeni z enim samim namenom, da veljajo do plačne reforme. 32 tisoč ljudi je bilo obsojenih na životarjenje pod minimalno plačo vseh 40 let delovne dobe," je dejal Golob.

Prioriteta so ranljivi in šibki

Opozoril je tudi, da se plačna reforma ukvarja z osnovnimi bruto plačami, ne neto plačami. Cigler Kralj je namreč dejal, da premier ne razume, da z administrativnimi posegi v plačo zaradi obremenitve plač dobi več država, ne pa posameznik.

Golob se je odzval tudi na očitke, da so najbolj poskrbeli za svoje, funkcionarske plače, ter spomnil, da poslanci in ministri niso udeleženi pri dvigu plač v tem mandatu. "Verjamem, da bomo tudi naprej delovali tako, da bomo najprej mislili na najbolj šibke in najbolj ranljive, šele potem na vse preostale," je dodal.

Cigler Kralj je ob koncu zahteval, da DZ opravi razpravo o tej temi, po več očitkih iz Svobode, da je bil pri svojem nastopu nespoštljiv do premierja, pa je Cigler Kralj napovedal obstrukcijo nadaljevanja seje poslancev NSi. "Ne bomo vas več motili, pa boste sami lahko velika srečna družina," je dejal.

Vlada v odgovoru na interpelacijo: Gre za zlorabo sicer legitimnega instrumenta

Vlada v odgovoru na interpelacijo, ki jo je zaradi izjav premierja Roberta Goloba o pokojninski reformi druge vlade Janeza Janše vložila SDS, zavrača vse očitke. Menijo, da gre za zlorabo sicer legitimnega parlamentarnega instrumenta, kar zmanjšuje njegovo resnost in kredibilnost ter odpira vprašanja o političnih motivih njenega vlagatelja.

SDS je konec februarja v parlamentarni postopek vložila že drugo interpelacijo Golobove vlade v tem mandatu. Povod za vložitev interpelacije vlade so bile premierjeve izjave, da je Janševa vlada leta 2012 ob izpeljavi tedanje pokojninske reforme pomembno znižala odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove, zaradi česar se je položaj upokojencev poslabšal. Predlagatelji interpelacije so ob tem premierju očitali laži in manipulacije o omenjeni temi.

Vlada v današnjem odgovoru na interpelacijo vse očitke zavrača kot neutemeljene in navaja, da so bile premierjeve izjave o vplivu reform iz leta 2012 na položaj upokojencev utemeljene na dejstvih. "Spremembe, sprejete v času vlade Janeza Janše - od znižanja odmernega odstotka, ukinitve rednega usklajevanja pokojnin do zaostritve pogojev za pridobitev pravic - so imele dolgotrajne negativne posledice za velik del upokojenske populacije," izhaja iz odgovora, ki so ga v sporočilu po dopisni seji vlade posredovali z vladnega urada za komuniciranje.

Razmere v zdravstvu

Dve vprašanji sta se dotikali razmer v zdravstvu, zastavili sta ju nepovezana poslanka in članica stranke Demokrati Eva Irgl ter vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.

Zaposleni v zdravstvu opozarjajo na preobremenjenost, slabe delovne pogoje in prenizko plačilo zlasti v podpornih delovnih mestih, je opozorila Irgl. Največji problem v zdravstvu je po njenih besedah pomanjkanje zdravstvenega kadra.

V primeru sprejetja predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti so napovedani dodatni odhodi zdravnikov, je opozorila. "Zanima me, ali imate zaradi tega pripravljen načrt, kako bo potekalo delo brez teh zdravnikov in medicinskega osebja v prihodnosti," je vprašala.

Naštela je več aktualnih primerov. Med drugim je opozorila na pomanjkanje kadra na hematološkem oddelku ljubljanskega kliničnega centra, spomnila je tudi na težave nujne medicinske pomoči na Tolminskem.

Golob: V zdravstvu vlada divji zahod 

"Zakaj sploh smo v situaciji, da se ukvarjamo z dvojnim delom, ki je unikum, nikjer na svetu ga ni, zakaj sploh smo v situaciji, da se ukvarjamo s tem, ali bodo pogodbeni sodelavci nekega zdravstvenega doma želeli delati v optimiziranem davčnem režimu ali pa ne bodo," je odgovoril Golob. Kot razlog za omenjeno je izpostavil, da v slovenskem zdravstvu zaradi neaktivnosti v preteklih desetletjih vlada "divji zahod".

V to stanje se je vlada odločila poseči in razmejiti javno in zasebno zdravstvo. Manjšina bo zaradi tega prizadeta, kar je normalno, je dejal. A se stanje v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu po njegovih besedah izboljšuje, in sicer zato, ker v njem delajo predani zdravstveni delavci.

Stanje v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu se po besedah Roberta Goloba vendarle izboljšuje. Foto: Guliverimage

Dodal je, da je vlada sprejela več ukrepov za povečanje števila zdravstvenih delavce. Povišali so število vpisnih mest na obeh medicinskih fakultetah, z Univerzo na Primorskem pa so sklenili sporazum o novem program medicine z dodatnimi 100 vpisnimi mesti. Gre sicer za dolgoročne ukrepe, med kratkoročnimi pa je izpostavil spremembe zakona o tujcih, ki so pospešile prihod tujih delavcev v Slovenijo.

Godec pa je predsedniku vlade zastavila vprašanje glede skrajševanja čakalnih vrst v zdravstvu. Kritična je bila do novega sistema skrajševanje čakalnih vrst. Po njem naj bi v primeru, da se posamezen termin sprosti, na pregled oziroma poseg povabili bolnika s konca vrste, torej tistega, ki čaka najmanj časa.

Čeprav premier na seji tega ni zanikal, so na ministrstvu za zdravje za STA pojasnili, da v zdravstvu velja tako imenovani faktor relativno čakajočih. Ta omogoča, da ob sprostitvi nekega termina prej pridejo na vrsto tisti bolniki, ki čakajo najdlje.

Golob: Dolžni smo vsem bodočim rodovom, da poskrbimo za varnost

Vlada pripravlja predlog posodobljene resolucije o obrambi, ki bo predvidoma maja posredovana v parlament, je na poslansko vprašanje v zvezi z aktualnim dogajanjem na področju varnosti, odpornosti in obrambnih zmogljivosti Slovenije in EU odgovoril premier Robert Golob. Dolžni smo bodočim rodovom, da poskrbimo za varnost, je dodal.

Po napovedih premierja bodo posodobljeno resolucijo o obrambi, ki bo, kot je že večkrat dejal, pripravljena v aprilu, najprej posredovali v medresorsko obravnavo in v mesecu maju v parlament.

"Namen je, da je resolucija ne samo obravnavana, ampak tudi potrjena pred junijskih zasedanjem vrha Nata, na katerem mora Slovenija ostalim zaveznicam pokazati, na kakšen način bomo letos in v prihodnjih letih izpolnjevali svoje mednarodne obveznosti," je premier odgovoril na poslansko vprašanje poslanca Svobode Dušana Stojanoviča.

Golob: Živeli smo v iluziji, da vojne v Evropi ne bo 

Opozoril je, da smo v zadnjih desetletjih živeli v iluziji, da vojne v Evropi in v naši neposredni soseščini ne bo. Ta iluzija je bila v zadnjih dveh letih bridko razbita, najprej z ruskim napadom na Ukrajino, zatem pa z izraelskim nasiljem nad Palestinci, je med drugim navedel premier, ki se je v sredo udeležil srečanja zaveznikov Ukrajine v Parizu.

"Danes je moderno govoriti, da za varnost ne bomo namenjali več. Moramo. Dolžni smo vsem Slovencem in vsem prihodnjim rodovom, da poskrbimo za varnost države in vseh prebivalcev, zato moramo krepiti obrambo, varnost in odpornost," je poudaril premier Golob. Foto: Shutterstock Spomnil je, da je Slovenija posebna v tem, da je v sistem civilne zaščite vključeno največje možno število prebivalcev. Odpornost, ki se je tako dobro izkazala v primeru naravnih katastrof, je za Slovenijo velik ponos, ta sistem pa moramo po besedah premierja krepiti naprej, saj je temelj, na katerem gradimo drugi steber, to je varnost državljanov pred kibernetskimi napadi, pred migrantsko krizo kot tudi širšo varnost znotraj države, je izpostavil.

Glede četrtkovega srečanja v Parizu in mirovnih pogajanj v Ukrajini je Golob izpostavil, da Slovenija v vseh neposrednih pogovorih z ukrajinsko stranjo kot tudi z ostalimi zaveznicami zagovarja čimprejšnje premirje in trajni mir.

Za ustavne spremembe vsaj 60 glasov

Tudi zadnji dan seje poslance čaka še obravnava nekaterih zakonskih predlogov, med drugim predlaganih sprememb ustave, ki se dotikajo volilnega sistema, in predloga zakona o fiskalnem pravilu, s katerim se namerava vlada prilagoditi novim javnofinančnim pravilom na ravni EU. Ker gre za ustavno vsebino, bo pri glasovanju potrebna dvotretjinska večina, torej glasovi vsaj 60 poslancev.

V okviru glasovanj bodo sicer poslanci odločali o vseh predlogih, ki so jih obravnavali od srede. Med drugim jih čaka glasovanje o vloženih dopolnilih k predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti. Če bodo potrdili dopolnila k več kot desetini členov, pa o celotnem zakonu še ne bodo odločali in bo skladno s poslovnikom potrebna tretja obravnava.

V okviru mandatno-volilnih zadev bodo poslanci na tajnem glasovanju med drugim odločali o kandidatih za sodnike evropskih sodišč.

Novice Postopek proti premierju Golobu na KPK v zaključni fazi

Novice Vox populi: Ocena dela vlade navzgor, Golob z največjim skokom na lestvici priljubljenosti