Petek, 29. 9. 2017, 9.26
7 let, 2 meseca
Zakaj Slovenija še nikoli ni imela desnega predsednika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,90
20
V Sloveniji bo 22. oktobra letos prvi krog predsedniških volitev. To bodo že sedme predsedniške volitve po uvedbi večstrankarske demokracije in šeste po osamosvojitvi Slovenije. Poglejmo, kdo so bili zmagovalci teh volitev.
Osmega aprila 1990, na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah po letu 1928, so slovenski volivci izbirali tudi predsednika predsedstva Slovenije.
- Mož, ki je želel s slovensko vojsko zavzeti Istro
- Jože Pučnik - od političnega zapornika do očeta slovenske države
- Slovenski čudež
Štirje kandidati za prvega demokratičnega predsednika predsedstva
Za ta položaj so kandidirali nekdanji prvi mož Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan, predsednik Demosa Jože Pučnik, zdravnik Marko Demšar, ki je bil kandidat nekdanje mladinske organizacije ZSMS, ter dobrotnik z Negove in izumitelj Ivan Kramberger.
Srečanje vseh štirih predsedniških kandidatov. Od leve proti desni: Ivan Kramberger, Milan Kučan, Jože Pučnik in Marko Demšar.
Kučan v drugem krogu premagal Pučnika
V drugi krog sta se prebila Kučan (44,4 odstotka) in Pučnik (26,6 odstotka). V spopadu nekdanjega šefa partije, ki je pred volitvami razglasil, da je zamrznil svojo partijsko izkaznico, ter najbolj znanega slovenskega protikomunističnega oporečnika in nekdanjega političnega zapornika je bil v drugem krogu 22. aprila uspešnejši prvi.
Milan Kučan je postal vodja slovenske partije leta 1986 in se je Slovencem priljubil v obdobju dolgih in napetih beograjskih sej centralnega komiteja jugoslovanske zvezne partije, na katerih je vodja srbske partije Slobodan Milošević s svojimi zavezniki poskušal doseči prevlado v Jugoslaviji.
Kučan je prejel 58,59 odstotka glasov, Pučnik pa 41,41 odstotka. Pučnik se je po porazu kot predsednik Demosa posvetil priganjanju in spodbujanju Peterletove vlade k čimprejšnji osamosvojitvi od Jugoslavije.
Jože Pučnik je bil predsednik Socialdemokratske zveze (zdajšnje SDS) in koalicije Demos.
Uravnotežen izid volitev
Tako se je zgodilo nekakšno uravnoteženje volilnih izidov: Demos je slavil na volitvah v skupščino oziroma parlament, Kučan je postal predsednik predsedstva, na volitvah za štiri člane predsedstva pa je bil izid neodločen. Demos in nekdanji komunisti so dobili pa dva člana (demosovca Ivan Oman in Dušan Plut ter Ciril Zlobec in Matjaž Kmecl).
Volitve za prvega predsednika samostojne Slovenije
Leta 1992 – po ustavnih spremembah iz leta 1991 – ni bilo več kolektivnega predsedstva Slovenije, ampak samo še predsednik Slovenije. Tudi Slovenija ni bila več del Jugoslavije, ampak samostojna država.
Volitve prvega predsednika samostojne in neodvisne Slovenije so bile 6. decembra 1992. Na volišče je prišlo skoraj 86 odstotkov volivcev.
Milan Kučan je bil zmagovalec kar treh predsedniških volitev: leta 1990, 1992 in 1997. Do zdaj je edini politik, ki je na predsedniških volitvah zmagal več kot enkrat. Na fotografiji: Kučan leta 1992.
Zanesljiva Kučanova zmaga v prvem krogu
Tokrat je Kučan potrdil svoj sloves najbolj priljubljenega slovenskega politika in zanesljivo zmagal že v prvem krogu. Dobil je 63,9 odstotka glasov.
Daleč za njim je bil z 21,16 odstotka Ivan Bizjak, kandidat Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), takrat najmočnejše desnosredinske stranke.
Krščanski demokrat Ivan Bizjak (skrajno desno) je bil drugouvrščeni kandidat leta 1992. Ob njem Lojze Peterle in Borut Sommeregger.
Demokrat Jelko Kacin je bil tretji s 7,3 odstotka, vsi drugi kandidati (Stanislav Buser iz SLS, socialistka Darja Lavtižar Bebler, narodna demokratka Alenka Žagar, kandidat LDS Ljubo Sirc in socialdemokrat France Tomšič) pa so dobil vsak manj kot dva odstotka glasov.
Ivan Kramberger
Vprašanje je, kakšen bi bil vrstni red od drugega mesta navzdol, če bi na volitvah nastopal tudi Kramberger. Ta je bil med ljudmi zelo priljubljen, a ni dočakal volitev. Junija 1992 ga je na predvolilnem shodu v Jurovskem dolu iz svoje hiše ustrelil domačin Peter Rotar. Po atentatu so se spletle številne teorije zarote, najverjetnejša pa je le uradna razlaga.
Predsedniške volitve leta 1997
Kučan, ki je po mnenju njegovih privržencev moder in preudaren politik, za številne na desnici pa šef nekakšnega Kučanovega klana, ki iz ozadja vodi Slovenijo, je zmagal tudi na drugih volitvah predsednika Slovenije leta 1997.
Tudi tokrat je slavil v prvem krogu, a ne tako prepričljivo kot leta 1992, saj je dobil 55,57 odstotka glasov. Njegov najbližji zasledovalec je bil tokrat Janez Podobnik z 18,42 odstotka, drugi so dobili manj kot deset odstotkov.
Janez Podobnik je bil kandidat SLS, ki je bila po parlamentarnih volitvah leta 1996 najmočnejša stranka na desnici in jo je vodil njegov brat Marjan Podobnik.
Od tretjega mesta so se zvrstili: kandidat SDS Jože Bernik, Marjan Cerar, Marijan Polšak, Anton Peršak, kandidat takrat vladajoče LDS Bogomir Kovač in Franc Miklavčič.
Predsedniške volitve leta 2002
Leta 2002 Kučan zaradi omejitve na dva največ dva zaporedna mandata ni mogel več kandidirati, zato so bile te predsedniške volitve precej bolj nepredvidljive kot prejšnje.
Janez Drnovšek je bil pred kandidaturo za predsednika države deset let predsednik vlade in za Kučanom drugi najbolj priljubljeni politik. V letih 1989–1991 je bil Drnovšek slovenski član jugoslovanskega zveznega predsedstva.
Največji favorit je bil dolgoletni predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek, a je dobil – skoraj malce nepričakovano – zelo nevarno tekmico, neodvisno kandidatko Barbaro Brezigar.
Spravljiva Brezigarjeva bi skoraj postala mati naroda
Brezigarjeva, ki je imela podporo SDS, se je volivcem s poudarjanjem spravljivosti in preseganjem delitve na partizane in domobrance (sama je iz partizanske družine) uspešno predstavila kot nekakšna čuteča mati naroda.
Barbara Brezigar je bila pred volitvami znana kot uspešna tožilka. Zanimanje javnosti in medijev je zlasti požela njena uspešna obtožnica proti Sandiju Grubeliču, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja opeharil številne kupce avtomobilov.
Drnovšek je tako bil v prvem krogu 10. novembra 2002 precej daleč od zmage, saj je dobil le 44,39 odstotka. Brezigarjeva je bila druga s 30,8 odstotka.
Za njo so se zvrstili predsednik SNS Zmago Jelinčič, nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, predsednik osamosvojitvenega parlamenta France Bučar, Lev Kreft, Anton Bebler, Gorazd Drevenšek in slikar Jure Cekuta.
V drugem krogu Drnovšek premagal Brezigarjevo
V drugem krogu 1. decembra 2002 je Drnovšek s 56,52 odstotka premagal Brezigarjevo, ki je dobila 43,48 odstotka. Kljub porazu je bila Brezigarjeva prva kandidatka desnice po Pučniku, ki je imela realne možnosti za zmago.
Danilo Türk je bil pred volitvami dolgoletni diplomat, ki ni bil znan širši javnosti. Čeprav se je po prihodu iz New Yorka, kjer je služboval v OZN, sprva gibal v krogih stranke SDS, je na koncu leta 2007 postal kandidat Socialnih demokratov za predsednika države.
Predsedniške volitve leta 2007
Na predsedniških volitvah leta 2007 na smrt bolni Drnovšek ni kandidiral. Čeprav se je sprva zdelo, da je zato največji favorit za zmago predsednik osamosvojitvene vlade, nekdanji prvak krščanskih demokratov in zmagovalec prvih slovenskih volitev v Evropski parlament Lojze Peterle, pa je na koncu slavil novi obraz.
Lojze Peterle je leta 2007 kljub velikim pričakovanjem na koncu ostal praznih rok.
V prvem krogu 21. oktobra 2007 je sicer bil prvi Peterle, a le s pičlih 28,73 odstotka. Tesno za njim je bil kandidat Pahorjevih Socialnih demokratov Danilo Türk (24,47 odstotka), pravnik, diplomat in nekdanji predstavnik Slovenije v OZN.
Zelo blizu uvrstitvi v drugi krog je bil nekdanji guverner Banke Slovenije in kandidat LDS Mitja Gaspari z 24,09 odstotka. Za Gasparijem so uvrstili Jelinčič, Darko Krajnc, Elena Pečarič in Monika Piberl.
Türk prepričljivo premagal Peterleta in postal predsednik države
Peterle, ki je imel podporo takrat vladajočih desnih strank NSi, SDS in SLS, je bil v drugem krogu 11. novembra prepričljivo poražen. Dobil je le 31,97 odstotka, pred volitvami širši javnosti malo znani Türk pa kar 68,03 odstotka.
Evropski poslanec iz vrst SDS Milan Zver se na predsedniških volitvah leta 2012 ni dobro odrezal. Njegov neuspeh je bil svojevrstna napoved poraza desnih strank na predčasnih volitvah leta 2014, ko je levica zmagala z ustavno večino.
Predsedniške volitve leta 2012
Če je bil Peterle leta 2007 kot kandidat desnice prepričljivo poražen, se najmočnejšemu kandidatu desnice Milanu Zveru leta 2012 ni uspelo prebiti niti v drugi krog.
Zver, ki je bil kandidat SDS in NSi, je v prvem krogu 11. novembra 2012 dobil 24,16 odstotka. To je zadostovalo le za tretjo in – glede na to, da so bili na takratnih volitvah le trije kandidati – obenem zadnje mesto.
Borut Pahor je po spodletelem vodenju vlade med letoma 2008 in 2011 veljal za politika v zatonu, a se je na predsedniških volitvah leta 2012 kot nekakšen feniks prerodil in zanesljivo zmagal. Pahor je s tem postal edini slovenski politik, ki je opravljal vse tri najpomembnejše politične funkcije v državi: predsednik parlamenta, vlade in države.
Pahor kot feniks osvojil predsedniški položaj
V drugi krog sta se uvrstila nekdanji premier in prvak socialdemokratov Borut Pahor (39,98 odstotka) in Türk (35,86 odstotka). Pahor, ki se po mnenju javnosti ni preveč dobro odrezal kot premier v kriznih letih, je s svojo spravljivostjo in podobo neprepirljivega politika, ki se izogiba medstrankarskega zdraharstva, 2. decembra 2012 prepričljivo slavil v drugem krogu.
Pahor, ki je v drugem krogu pritegnil tudi veliko desnih volivcev, je dobil kar 67,37 odstotka, Türk pa le 32,63 odstotka glasov.
Predsedniško soočenje na Planet TV - vabljeni k ogledu
Na Planet TV bo v sredo, 4. oktobra, ob 21.15 na sporedu predsedniško soočenje, ki ga bo vodil Mirko Mayer. Pridružili se mu bodo Borut Pahor, Marjan Šarec, Maja Makovec Brenčič, Romana Tomc, Ljudmila Novak, Boris Popovič in Angelca Likovič. Oddaja Predsedniških 7 bo prvo televizijsko soočenje kandidatov pred predsedniškimi volitvami. Osrednje teme soočenja bodo: sprava, boj s korupcijo, stanje vojske, odnosi s Hrvaško, pomilostitve in odlikovanja, zanimalo nas bo tudi, kdaj mora predsednik oziroma predsednica izraziti svoje mnenje. Kandidate bomo soočili tudi z njihovimi najbolj kontroverznimi izjavami, s katerimi so razdelili javnost, in jih izzvali, ali so Slovenijo res sposobni združiti.
20