Zakaj večina žensk fizičnega oziroma spolnega nasilja še vedno ne prijavi?

Po besedah naše sogovornice Špele Veselič, vodje programov Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, se še vedno prepogosto dogaja, da se sprašujemo, "le kakšna mora biti, da je on do nje takšen" ali pa, "saj on je čisto v redu, le kaj je z njo narobe, da jo tepe" ali pa "že ni dobra žena oziroma gospodinja, da jo tepe". Zakaj bi torej žrtve spregovorile o nasilju, če vedo, da bodo nalete na takšne odzive, se sprašuje sogovornica ob začetku 16 dni aktivizma proti nasilju nad ženskami, ki se začnejo danes in trajajo vse do 10. decembra.

Prav tako je še vedno prepogost tudi tradicionalni vzorec razmišljanja, da se v družinske oziroma zasebne zadeve ne mešamo, ker z njimi nimamo nič. "Ne zavedamo se, da je nasilje pač nasilje, da je nesprejemljivo ne glede na to, kje in v kakšni obliki se dogaja," je odločna Veseličeva.

Vsaka četrta ženska je izkusila neko obliko fizičnega nasilja svojega partnerja Slovenska nacionalna raziskava iz leta 2010 je po njenih besedah pokazala, da je kar okoli 50 odstotkov žensk od svojega 15. leta starosti naprej doživelo neko obliko psihičnega nasilja svojega partnerja, torej različne grožnje, na primer, da jih bo ubil ali jim odvzel otroke, pa tudi čustvene manipulacije in izsiljevanja.

"Prav tako je raziskava pokazala, da je vsaka četrta ženska od svojega dopolnjenega 15. leta starosti od svojega partnerja doživela neko obliko fizičnega nasilja, udarce, brce, ureznine ali zlome."

Dve tretjini žensk fizičnega oziroma spolnega nasilja sploh ne prijavi Obsežnost nasilja nad ženskami je pokazala tudi marca letos predstavljena raziskava Agencije EU za temeljne pravice (Fra), ki jo je izvedla v 28 državah članicah EU, v njej pa je sodelovalo 42 tisoč žensk, starih od 18 do 74 let, ki živijo v EU.

Raziskava je tako med drugim pokazala, da je ena od treh žensk doživela fizično in/ali spolno nasilje od 15. leta starosti, da je ena od petih žensk doživela zalezovanje in da je vsaka druga ženska soočena z eno ali več oblikami spolnega nadlegovanja. Prav tako je pokazala, da dve tretjini žensk, žrtev fizičnega in/ali spolnega nasilja, tega nista prijavili policiji ali komurkoli drugemu.

Veseličeva je ob tem dodala, da se je treba zavedati, da ženske že o psihičnem in fizičnem nasilju zelo težko spregovorijo, o spolnem pa še toliko težje. "Zaradi tega je sivo polje prijavljanja spolnega nasilja najobsežnejše. O njem nimamo realnih številk."

Prav tako je izpostavila, da določenih oblik spolnega nasilja še vedno sploh ne prepoznamo. "Tako na primer posilstva v zakonski zvezi pogosto ne razumemo kot spolnega nasilja, ker veliko žensk še vedno misli, da je njihova dolžnost spolno zadovoljiti partnerja. Zato je sivo polje še toliko večje."

Družba za nasilje v družini še vedno ni dovolj senzibilna Raziskava Agencije EU za temeljne pravice prav tako ugotavlja, da večina žensk nasilja ne prijavi, ker čuti, da jih sistemi k temu običajno ne spodbujajo in jih pri tem ne podpirajo.

Po besedah Veseličeve so sistemske rešitve pri nas dobre in kakovostne, težave pa se dogajajo v praksi. Žrtve se namreč pogosto ne počutijo dovolj varne spregovoriti o nasilju, saj se počutijo obsojane ali pa se jih ne jemlje resno. Zato si je po prepričanju sogovornice treba prizadevati zlasti za dvig senzibilnosti in stopnje izobraženosti ljudi v ustanovah, kjer delajo z žrtvami nasilja, da se bodo znali primerno odzvati.

Mobilna aplikacija Varna je namenjena zlasti mladim ženskam Kot nam je še povedala Veseličeva, so danes skupaj še z drugimi predstavnicami nevladnih organizacij, ki delajo na tem področju, predstavili tudi novi pravni priročnik in mobilno aplikacijo Varna.

Mobilna aplikacija Varna je po besedah naše sogovornice namenjena zlasti mladim ženskam, ki jih sicer zelo pogosto ne dosežejo. Na ta način pa upajo, da bodo dobile neke osnovne informacije o nasilju in pomoči, ki jim je na voljo. Prav tako bodo imele s to aplikacijo možnost, da izdelajo lastni varnostni načrt in se tako zaščitijo. Avtorske pravice za aplikacijo jim je predal Avtonomni ženski center iz Beograda, ki jo uporablja že približno eno leto in ima z njo zelo pozitivne in uporabne izkušnje.

Pravni priročnik naj bi bil v pomoč ženskam, ki so se oziroma se bodo odločile končati razmerje z nasilnikom Cilj pravnega priročnika Nasilje nad ženskami – prav(n)e poti v varno življenje žensk in otrok pa je, da uporabnice seznani z osnovnimi informacijami o najpogostejših postopkih, ki sledijo koncu odnosa, v katerem so žrtve doživljale nasilje.

Ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami bosta Društvo SOS telefon in Društvo za nenasilno komunikacijo začela zbirati podpise pod peticijo, ki je namenjena komisiji državnega zbora za peticije ter človekove pravice in enake možnosti, v njej pa zahtevajo sistemsko reševanje in urejanje problematike nasilja nad ženskami in nasilja nad otroki.