Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
25. 11. 2016,
12.44

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,05

3

Natisni članek

Natisni članek

ZDA arbitraža Arbitražni sporazum

Petek, 25. 11. 2016, 12.44

7 let, 1 mesec

ZDA zanikajo izročitev posnetkov Sekolca in Drenikove Hrvaški

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,05

3

Davor Ivo Stier in Karl Erjavec | Foto Bobo

Foto: Bobo

Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani je danes zanikalo navedbe, da so ZDA Hrvaški predale posnetke pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, zaradi katerih je Hrvaška odstopila od arbitražnega sporazuma. Poudarili so, da gre za dvostranski spor, do katerega se ne opredeljujejo.

"Zanikamo navedbe, da so ZDA Hrvaški predale posnetke v zvezi z arbitražo o meji. Jasno smo povedali, tako Sloveniji kot Hrvaški, da se v tem nesoglasju ne opredeljujemo. Reševanje bilateralnih sporov med državama članicama EU in Nato je na strani obeh vlad in prepričani smo, da bosta našli rešitev," so v odzivu za STA zapisali na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani.

S tem so se odzvali na trditev ustavnega sodnika Mitje Deisingerja, ki je v pogovoru za četrtkovo izdajo tednika Demokracija dejal, da mu je hrvaški ustavni sodnik Mato Arlović povedal, da je Hrvaška posnetek spornega telefonskega pogovora dobila od ZDA.

Hrvaška je od arbitražnega sporazuma iz leta 2009 odstopila lani po incidentu, ko sta se v prisluhe med Dunajem in Ljubljano ujela slovenski arbiter Jernej Sekolec (na sliki) in slovenska agentka Simona Drenik. | Foto: Matjaž Rušt Hrvaška je od arbitražnega sporazuma iz leta 2009 odstopila lani po incidentu, ko sta se v prisluhe med Dunajem in Ljubljano ujela slovenski arbiter Jernej Sekolec (na sliki) in slovenska agentka Simona Drenik. Foto: Matjaž Rušt

"Njega so takrat poklicali na zunanje ministrstvo, prišli so Američani, njihove tajne službe so sledile in odkrile ta posnetek ter ga dale Hrvaški z nasvetom, naj zdaj škodujejo Sloveniji v arbitražnem sporazumu, saj gre Slovenija mimo sankcij EU in nasprotuje ZDA v odnosu do Rusije. Naj zaradi našega odnosa z Rusijo izkoristijo to zoper Slovenijo," je povedal Deisinger. Dodal je, da so s tem želele ZDA disciplinirati Slovenijo zaradi njenega odnosa do Rusije.

Hrvaška je od arbitražnega sporazuma iz leta 2009 odstopila lani po incidentu, ko sta se v prisluhe med telefonskim pogovorom na navadni liniji med Dunajem in Ljubljano ujela slovenski arbiter Jernej Sekolec in slovenska agentka Simona Drenik. Šlo je za pogovora 5. novembra 2014 in 11. januarja 2015. Transkripte pogovorov so 22. julija lani prvi objavili hrvaški mediji.

Po prvem srečanju Erjavca in Stierja odprta vprašanja ostajajo odprta

Odprta vprašanja med Slovenijo in Hrvaško tudi po prvem srečanju zunanjih ministrov obeh držav Karla Erjavca in Davorja Iva Stierja ostajajo odprta. Stier je dejal, da je arbitražni proces, ki naj bi določil mejo, preteklost, v luči hrvaških not glede žične ograje na meji pa je nakazal, da je meja zanj očitno na mejah katastrskih občin.

Na skupni novinarski konferenci po srečanju v Ljubljani je Stier protestiral zaradi žične ograje na meji pri Čabranki in dejal, da je Slovenija žico nesporno postavila na hrvaškem ozemlju, kar da dokazujejo tudi zemljevidi - in to slovenske geodetske uprave, ne hrvaške.

Erjavec mu je odgovoril, da meja med državama še ni določena in da jo bo določila arbitraža, za katero sta se z mednarodnim sporazumom dogovorili Slovenija in Hrvaška. "Ne morejo pa je določati neki zemljevidi," je dejal Erjavec.

Hrvaški minister mu je odgovoril, da je "jasno, da je arbitraža passe", in da prej ko se to dojame, boljše bo za vse. Državi bi se morali zdaj o meji dogovoriti v dvostranskih pogovorih, je dejal.

Sicer pa sta se ministra dogovorila, da bosta državi za reševanje določenih problemov na meji obudili stalno mešano komisijo po sporazumu obmejnem sodelovanju (Sops). Na ta način naj bi rešili dva primera, ko je žična ograja zaprla dva prehoda, ki ju uporabljajo lokalni prebivalci.

Erjavec je poudaril, da namen "tehničnih preprek na meji" ni oviranje gibanja lokalnih prebivalcev, ampak predvsem preprečevanje nezakonitih prehodov meje.

Ne spreglejte