"Zdravniki bežijo iz potratnega in neurejenega državnega zdravstva"

Številni zdravniki, katerih izobraževanje plačajo davkoplačevalci, po koncu šolanja najdejo zaposlitev v tujini, saj jih država ne zna zadržati doma. Po podatkih medicinske fakultete stane en letnik študija medicine za enega študenta 15 tisoč evrov, povprečni letni strošek specializacije, ki za posamezna področja traja od dve do sedem let, pa je 30.890 evrov na specializanta, so nam sporočili iz ministrstva za zdravje.

Kateri so ključni razlogi za odhajanje zdravnikov v tujino in kaj bi morala storiti država, da bi preprečila tovrsten beg možganov?

"Zdravniki ne bežijo prvenstveno v tujino, temveč iz ekonomsko potratnega in organizacjsko neurejenega državnega zdravstvenega sistema, ki jim ne omogoča osebnega in strokovnega razvoja glede na njihov vložek. V sistemu ne vidijo perspektive. Spremeniti ga ne morejo, prej bo sistem spremenil njih. Zato grejo, ker nočejo postati taki kot tisti, ki ta sistem vodijo," pravi oftalmolog Matej Beltram, ki je od leta 2015 polovično zaposlen pri zasebniku v Sloveniji, polovično pa v Švici. 

"Država naj sprejme take zakone, ki omogočajo posamezniku svoboden osebni in strokovni razvoj, ter svobodo udejanjanja na ekonomskem področju, tudi za zdravnike," pravi Matej Beltram. Foto: Valentin Feremutsch Odločitev za odhod v tujino po njegovih besedah nikakor ni lahka: "Greš v popolnoma novo okolje, kjer izčrpno preverijo tvoje znanje in kompetence, ni prostora za 'zabušavanje' in te v primeru napake naslednji dan odslovijo. No, kdo si zdaj upa?"

"Zaposlitvenih možnosti, razen v državnem sektorju, skoraj ni"

Kot pravi, pri zdravnikih, ki gredo v tujino, ne gre za nehvaležne zaslužkarje, ki se grebejo za denar, saj ta nikoli ni na prvem mestu. V kolikor bi imeli možnost, bi se velika večina odločila za delo v domovini, kjer pa po Beltramovem mnenju zaposlitvenih možnosti razen v državnem sektorju skoraj ni, za samostojno delo pa sploh ne, in sicer iz že navedenega vzroka: ker neučinkovit državni sistem pobere skoraj vsa sredstva.

Kaj ga najbolj moti v Slovenskem zdravstvu?

Na vprašanje, kaj ga v slovenskem zdravstvu najbolj moti, odgovarja: "Najbolj me moti, da si država jemlje pravico, da namesto bolnika odloči, h kateremu zdravniku lahko gre in h kateremu ne sme, čeprav je bolnik zavarovan in po zakonu velja svobodna izbira zdravnika.

Če želi nek pacient k meni na pregled ali na poseg, mora, ker nimam koncesije in ne delam v javnem zdravstvenem sistemu, stroške plačati popolnoma sam, čeprav je zavarovan. Če gre v tujino, pa mu bo ta ista zavarovalnica povrnila stroške. To je absurd. Gre za način razmišljanja iz prejšnjih časov, da država ve bolje kot državljani, kaj je dobro in kaj je prav. To je podcenjevanje državljanov."

Za Slovenijo ni bil dovolj dober, v Švici so ga sprejeli z odprtimi rokami

"Zdravniki odhajajo v države, ki znotraj izbrane veje medicine veljajo za vodilne na svojem področju. Odhajajo tudi, ker enostavno ne dobijo želene specializacije. Vaš portal je poročal, na primer, o Janu Bidovcu, ki za našo kardiokirurgijo ni bil dober kot kandidat za specializanta, sprejeli pa so ga v Bernu, enem od vodilnih evropskih centrov," poudarja Beltram in dodaja:

"Država naj sprejme take zakone, ki omogočajo posamezniku svoboden osebni in strokovni razvoj, ter svobodo udejanjanja na ekonomskem področju, tudi za zdravnike, za paciente pa svobodno izbiro zdravstvenega zavarovanja in zdravnika. Tako se bo večna težav sama uredila."

"Plačujemo prispevke, a ne moremo dobiti storitve v primernem času"

O davkoplačevalcih, ki dajejo denar za šolanje zdravnikov, ki potem kar odidejo v tujino, pa pravi: "Tudi moji starši so plačevali te prispevke, pa še kako drugače so me morali med dolgim študijem in podiplomskim izobraževanjem podpirati. A kdo bo njim vrnil prispevke? Kaj pa prispevki za zdravstveno varstvo, ki jih vsi plačujemo, pa potem potrebne storitve ne moremo dobiti v primernem času? To je ta prava težava, tisto prvo pa fraza za čisto zameglitev dejstev."