Združena levica o zaposlovanju

1. Koliko novih delovnih mest boste v prihodnjih štirih letih zagotovili državljanom v primeru vstopa v državni zbor in možnosti oblikovanja vlade? In koliko delovnih mest bo morda še ukinjenih? Število novih zaposlitev je najpopularnejša fraza vseh strank, (prevečkrat slišani predvolilni populizem), a bo ostala le prazna obljuba, če bo nova vlada nadaljevala z zategovanjem pasu in neoliberalnimi reformami, ki jih diktira Bruselj. Potrebna je sprememba gospodarskega sistema v smeri sonaravnega socialističnega gospodarstva. Delovna mesta se lahko zagotovijo z načrtnim vlaganjem v perspektivne panoge, predvsem zelenim razvojnim prebojem in zmanjševanjem delovnega časa iz 40 na 35 ur tedensko. Seveda, za isto plačilo. 2. Katere segmente gospodarstva boste za pridobivanje novih delovnih mest prioritetno razvijali? Slovenija ima ogromno neizkoriščenih priložnosti za razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest: - gradbeništvo: priložnosti v energetski obnovi stavb, obnovi javne infrastrukure - lesnopredelovalna industrija. Na tem področju je Slovenija zadnjih 20 let izjemno nazadovala. Predlagamo, da država priskrbi investicije za posobdobitev lesnopredelovalne industrije in za njeno integracijo na ravni celotne panoge. - pomoč perspektivnimh podjetjem, ki stagnirajo zaradi pomanjkanja investicij - npr. Iskra, Mecator, Tomos ipd. Potrebno je priskrbeti javne investicije za okrepitev teh podjetij in njihovo integracijo v panožne gospodarske verige. - kmetijstvo: Slovenija v 1980-ih 80% kmetijsko samooskrbna, danes pa samo še 30%. Z reogranizacijo kmetijstva, zlasti povezovanjem v zadruge in podporo domačih distribucijskih mrež (kot je npr. Mercator) je potrebno povečati zlasti ekološko pridelavo in samoorskrbnost slovenskega kmetijstva. Ob tem ima Slovenija neizkoriščene priložnosti tudi v kreativnih delovnih mestih v kulturi in turizmu, ki pa se ne bodo razvila sama od sebe, ampak potrebujejo državno podporo. Za razvoj vseh je ključno, da proračun okrepimo na prihodkovni strani, da si država zagotovi sredstva za javne investicije. To je moč doseči s pravično davčno reformo, z onemogočanjem izvoza kaptitala v davčne oaze, s politiko odprtih knjig v podjetjih in vzpostavitijo nadzora nad porabo sredstev od spodaj ipd. 3. Kakšne pogoje boste ustvarili za ustvarjanje novih delovnih mest? Za ustvarjanje delovnih mest bi priskrbeli javne investicije v najbolj perspektivnih sektorjih: lesnopredelovalna industrija, elektrotehnika, ekološko kmetijstvo, turizem, kultura. Poleg tega pa bi delavskim kolektivom v podjetjih v krizi nudili državno podporo za delavske odkupe podjetij. V kmetijstvu bi krepili zadružništvo. Delovni čas bi skrajšali iz 40 na 35 ur tedensko. Promovirali bi lokalno proizvodnjo in potrošnjo - oblikovanje potrošniških zadrug. 4. Kako boste spodbujali podjetja pri zaposlovanju mladih iskalcev zaposlitve? Ključen ukrep, ki bi pomagal težavam mladih pri iskanju zaposlitev je seveda ustvarjanje novih delovnih mest, ki smo jo obravnavali v prejšnjih točkah. Poleg tega bi uvajali še naslednje stimulativne ukrepe: - davčne olajšave za redne zaposlitve mladih, - reforma študentskega dela v smeri izenačitve z rednimi oblikami zaposlitve - uvedli bi certifikat “Mladim prijazno podjetje” - plačane prakse in pripravništva 5. S kakšnimi ukrepi boste spodbudili podjetniški naboj, da boste obrnili trend padanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva? Problem Slovenije ni premajhna konkurenčnost, ampaki pomanjkanje investicij. Država ima za razrešitev tega vprašanja v grobem na voljo dve možnosti: ali bo nižala davke za kapital, stroške dela, okoljske standarde in s tem skušala privabljati tuje investicije, kot to predlagajo praktično vse obstoječe parlamentarne stranke, ali pa bo s povečanjem davkov za najpremožnejše, regulacijo kapitalskih tokov, bojem proti davčnim oazam skušala okrepiti proračun in zagotoviti javne investicije. Ena od ključnih razlik med Združeno levico in ostalimi strankami je, da mi striktno zagovarjamo drugo možnost. 6. Ali se boste zavzemali za fleksibilnejšo delovno-pravno zakonodajo? Zakaj? Menite, da bi jo lahko delodajalci izkoriščali? “Fleksibilnost” je postala magična beseda, ker bi resnični izraz, “rezanje delavskih pravic” povzročil preveč odpora. Kot zagovorniki pravic delovnih ljudi ne moremo sprejeti “bolj fleksibilnega” trga dela, saj to običajno pomeni lažje odpuščanje, nižje plače, poskus odprave plačane malice in prevoza ter vedno več prekernih oblik zaposlovanja, kjer so delavci v popolnoma podrejenem odnosu, celo brez bolniškega nadomestila. Večja fleksibilnost pomeni le večjo konkurenco med delavci, torej nižje plače in manj pravic. Delodajalci že sedaj izkoriščajo vse pravne luknje, da jim delavcev ni treba zaposlovati redno in za nedoločen čas. Prav tako kršijo zakone z neizplačevanjem plač, prispevkov, neupoštevanjem nadur itd. Slovenija potrebuje zakonodajo, ki bo izenačila prispevke pri prekernih oblikah zaposlitve z redno zaposlenimi. Prav tako potrebuje močan inšpekcijski nadzor ter hitro in učinkovito sodno varstvo pravic delavcev. Potrebno je zagotoviti predvsem učinkovit nadzor in ukrepanje inšpekcijskih služb 7. Za koliko bi zmanjšali obremenitve (davke) na plače? V Sloveniji so davki za najrevnejše previsoki, za najbogatejše pa prenizki. Dodaten problem je enotna davčna stopnja za prihodke iz rent in profitov. Naš predlog je davčna lestvica, ki mora zajeti celotne prihodke posameznika - tako prihodke iz plač, kot tudi iz rent in kapitala in jih obdavčiti progresivno: bogatejši prispevajo več. Na ta način bi se lahko davki in prispevki za najnižje plače dejansko zmanjšali, hkrati pa bi zaradi širše zastavljene davčne osnove država dejansko pobrala več davkov. 8. Ste za socialno kapico (pri katerem znesku bi jo uvedli)? Zakaj? Ne. Socialna kapica pomeni, da premožnejši plačujejo manj davkov glede na njihove dohodke in s tem povečuje razlike v družbi.