"Živimo v državi, kjer so poslanci dosegli, da se kriminalizira ljudske proteste"

Zaslišanje razumejo kot politični konstrukt in nov poskus kriminalizacije mariborskih vstaj. "Parlamentarna komisija je, kakor se odvija, anahronistična in sramotna za institucijo, kot je državni zbor, saj delo te demokratične institucije odvrača od resničnih težav in dogajanja v državi in družbi," so zapisali v skupni izjavi za javnost, ki so jo danes, dan pred napovedanim zaslišanjem, predstavili novinarjem.

"Ogorčeni, ker živimo v državi, v kateri je mogoče ljudi razvrednotiti" Vsi trije se bodo zaslišanja iz spoštovanja do državnih institucij udeležili, a so "ogorčeni, ker živimo v državi, v kateri je mogoče ljudi, ki so se odločili podpreti mariborske vstaje leta 2012, kriminalizirati in razvrednotiti tako njih kot njihova dejanja".

"Živimo v državi, kjer so poslanci dosegli, da se kriminalizira ljudske proteste" Vabilo na zaslišanje po njihovih besedah temelji na anonimki, ki jo je parlamentarna komisija štela kot dokazno gradivo za sum, da so krivi moralne, finančne ali organizacijske podpore vstajam in posledično tudi nasilja. "Razumemo jo kot politični konstrukt skritih avtorjev, pod katerega se umazano in pritlehno le navidezno podpisujejo zaskrbljeni starši priprtih protestnikov, da bi se zakrilo resnične politikantske sledi in motive," so zapisali. "Živimo v državi, kjer so poslanci dosegli, da se kriminalizira ljudske proteste in s tem še civilno družbo, posameznike pa stigmatizira."

"DZ bi moral namesto takšnih nizkotnih zaslišanj dati priznanje udeležencem protestov" Po besedah pisatelja Partljiča bi moral DZ namesto takšnih "nizkotnih" zaslišanj dati udeležencem protestov priznanje, saj so z odhodom na ulico opozorili na težavo, ki se je s pravnomočno obsodbo tedanjega župana Franca Kanglerja pokazala kot resnična. Sam se je udeležil dveh mariborskih vstaj. "Na nobeno me nihče ni povabil. Nikakor nisem nikogar nagovarjal k nasilju," je dodal.

Rukavino med drugim moti, da se njegovo udeležbo na protestih politizira. "V naši državi torej ne obstaja več svobodna volja, ki ne bi bila kakorkoli povezana s politiko," je bil zgrožen. Po besedah filozofa Vezjaka se s takšnimi zaslišanji obsoja vse, ki so se udeležili protestov: "Tukaj navzoči smo po svoje zastopniki vseh, ki smo sodelovali v vstajah. Naša krivda ni nič večja in nič manjša, kot je krivda vseh 15 tisoč ljudi, ki so se vstaj udeležili."

"Mi, po vsem sodeč, ustrezamo opisu levih ekstremistov" "Nekateri politiki v Sloveniji zaradi očitkov, da obstaja desni ekstremizem, na vsak način poskušajo uravnotežiti to sliko, da bi desnim ekstremistom našli še leve ekstremiste. Mi, po vsem sodeč, ustrezamo opisu levih ekstremistov," je še povedal Vezjak. "Jaz se imam za ekstremista, če za ekstremizem šteje, da mora civilna družba prevzemati odgovornost politike. Za to sem pripravljen iti tudi v zapor," je dodal.

Na zaslišanje so v četrtek kot priče poleg omenjenih med drugim vabljeni še kulturologinja Vesna Vuk Godina, novinar Jaša Lorenčič, nekdanji rektor univerze Ludvik Toplak, direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek in mestni svetnik Rok Peče.