Petek, 4. 1. 2019, 10.02
9 mesecev, 2 tedna
Življenje potrebuje celovit varnostni obroč
Brez ustreznega življenjskega zavarovanja lahko našim družinskim članom, ki so bili odvisni od nas, čez noč povzročimo težji finančni položaj. Življenjsko zavarovanje je zato nedvomno odlična naložba za prihodnost naših najbližjih.
Odgovorno v prihodnost
Prihodnost skriva veliko prijetnih in malce manj prijetnih presenečenj. Nanje se lahko pripravimo, in sicer s sklenitvijo življenjskega zavarovanja. Tako svojim najbližjim zagotovimo finančno varnost, tudi v primeru svoje smrti. Družinski člani, ki so odvisni od nas, bodo tako imeli vsaj nekaj finančne varnosti, če se nam zgodi najhujše. Življenjsko zavarovanje je zato eno najodgovornejših dejanj, ki jih lahko naredimo za prihodnost svoje družine.
Če se odločimo za sklenitev življenjskega zavarovanja, s tem zavarujemo finančno varnost oseb, ki so odvisne od naših prihodkov.
Poznamo različne oblike življenjskih zavarovanj, ki jih z možnostjo priključitve dodatnih zavarovanj nadgrajujemo ter si tako zagotovimo celovit varnostni obroč zase in svoje najbližje. Življenjsko zavarovanje je zavarovanje, ki obsega:
- zavarovanje za primer smrti,
- zavarovanje za primer doživetja,
- mešano življenjsko zavarovanje (zavarovanje za primer smrti in doživetja),
- rentno zavarovanje,
- dodatno zavarovanje, ki obsega predvsem zavarovanje invalidnosti zaradi nezgode ali bolezni, zavarovanje smrti zaradi nezgode ter zavarovanje za primer poškodbe, vključno z zavarovanjem nesposobnosti opravljanja poklica zaradi poškodbe, kadar je dodatno zavarovanje sklenjeno ob življenjskem zavarovanju iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj.
Tri ključna vprašanja
Življenjsko zavarovanje praviloma sklenemo za daljši čas. Kot pri vseh drugih dolgoročnih naložbah si moramo pri odločanju za življenjsko zavarovanje odgovorit na tri vprašanja:
- Kakšno je razmerje med vplačanimi premijami in zavarovalno vsoto?
- Ali in kako se bodo sredstva plemenitila?
- Kako bomo zavarovanje prilagajali življenjskim situacijam?
Življenjsko zavarovanje za primer smrti
Pri zavarovanju za primer smrti zavarovalnica izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto za primer smrti, če zavarovana oseba umre v času trajanja zavarovanja, in sicer ne glede na vzrok smrti (naravna ali nezgodna smrt).
Mogoče so naslednje oblike tega zavarovanja, in sicer:
– zavarovanje za primer smrti za vse življenje (pogosto imenovano tudi vseživljenjsko ali dosmrtno zavarovanje), pri katerem upravičenec ob smrti zavarovane osebe v vsakem primeru dobi zavarovalno vsoto,
– časovno omejeno zavarovanje za primer smrti (pogosto imenovano tudi riziko življenjsko zavarovanje), pri katerem se zavarovalna vsota izplača le, če zavarovana oseba umre v vnaprej določenem času trajanja zavarovanja,
– zavarovanje za primer smrti s padajočo zavarovalno vsoto (pogosto imenovano tudi življenjsko zavarovanje kreditojemalca), pri katerem se zavarovalna vsota znižuje s preostalo zavarovalno dobo.
Za koga? Zavarovanje za primer smrti je primerno za osebe, ki želijo premostiti negotovo finančno obdobje in tako poskrbeti za preskrbljenost družine. Namenjeno je torej družinam z nepreskrbljenimi otroki, saj zavarovalnica v primeru smrti zavarovane osebe izplača dogovorjeni znesek, ki ga lahko prejemniki porabijo za poplačilo kreditnih obveznosti ali za pokritje svojih potreb v prihodnosti oziroma v primeru zavarovanja za primer smrti za vse življenje za kritje pogrebnih stroškov, da ti ne bremenijo pokojnikovih otrok.
Življenjsko zavarovanje za primer smrti in doživetja
Življenjsko zavarovanje za primer smrti in doživetja oziroma mešano življenjsko zavarovanje je hkrati zavarovanje za primer smrti in varčevanje.
Dinamika izplačil pri mešanem življenjskem zavarovanju:
– dogovorjena zavarovalna vsota se izplača ob poteku zavarovalne dobe, praviloma skupaj z do tedaj pripisanim dobičkom,
– zavarovalna vsota za primer smrti se upravičencu izplača, če zavarovana oseba med trajanjem zavarovanja umre (praviloma skupaj z do tedaj pripisanim dobičkom).
Mogoče so različne kombinacije zavarovalnih vsot.
Za koga? Mešano življenjsko zavarovanje je namenjeno tistim, ki dajejo prednost varnosti pred donosnostjo. Zavarovalnica sicer zagotavlja donos na sredstva iz varčevalnega dela premije, vendar je njegova minimalna višina že vnaprej določena. Zavarovalci torej ne želijo prevzeti naložbenega tveganja, želijo pa zavarovati življenjski standard in obenem v primeru svoje smrti zagotoviti najbližjim finančno varnost. Zavarovanje je primerno za starše z nepreskrbljenimi otroki (šolarji, dijaki, študenti …).
Življenjsko zavarovanje za primer doživetja
Pri življenjskem zavarovanju za primer doživetja zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto in pripisani dobiček, če zavarovana oseba doživi dogovorjeno dobo. S tem zavarovanjem zavarujemo rizik svojega doživetja. Zavarovalno vsoto prejmemo, če preživimo zavarovano obdobje. Če v času trajanja zavarovanja umremo, zavarovalnica ne izplača ničesar. V tem primeru vse obveznosti zavarovalnice prenehajo.
Za koga? Zavarovanje je primerno za ozko ciljno skupino, in sicer za samske osebe, ki v primeru smrti svojega denarja ne nameravajo nikomur zapustiti, imajo prosta finančna sredstva in se želijo izogniti finančnim tveganjem. Ob doživetju zavarovanec dobi kar nekaj varno naloženega denarja.
Življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem
Pri življenjskem zavarovanju z naložbenim tveganjem zavarovalec prevzema naložbeno tveganje. To zavarovanje združuje zavarovanje za primer smrti in varčevanje. Ob koncu zavarovalne dobe se izplačajo do takrat privarčevana sredstva. Višina teh sredstev je odvisna od poslovanja sklada oziroma donosnosti izbrane naložbe in običajno ni zagotovljena.
Višina zavarovalne vsote za primer smrti pa je ves čas zajamčena, ne glede na to, kaj se dogaja z naložbami. Izplačilo zavarovalne vsote za primer smrti je najpogosteje enako zavarovalni vsoti za primer smrti oziroma vrednosti premoženja, če je ta ob nastopu zavarovalnega primera višja od dogovorjene zavarovalne vsote za primer smrti.
Za koga? Naložbeno življenjsko zavarovanje je primerno za tiste, ki želijo ustrezno oplemenititi svoj vložek na kapitalskem trgu na dolgi rok in so hkrati pripravljeni prevzeti naložbeno tveganje, želijo pa si tudi ustrezne zavarovalne varnosti, predvsem v obdobju, ko je vrednost njihove naložbe še nizka. Finančni trgi se gibljejo v skladu z določenimi zakonitostmi in so nagnjeni k ciklom večjih rasti in padcev. Varčevanja v skladih so dolgoročna oblika naložb, kar pomeni, da je pozitivne donose upravičeno pričakovati na daljši rok.
Rentno zavarovanje
Z rentnim zavarovanjem poskrbimo za svoje tretje življenjsko obdobje.
Obstajajo:
– doživljenjske rente, pri katerih upravičenec prejema rento do smrti. Doživljenjske rente se ločijo na odložene življenjske rente in na rente. Pri odloženih doživljenjskih rentah je začetek izplačevanja rente odložen za določen čas v prihodnosti, pri rentah pa se izplačila začnejo takoj;
– časovne rente, pri katerih se upravičencu izplačuje renta le omejeno obdobje.
Do nadgradnje z dodatnimi zavarovanji
Svojo varnost lahko glede na potrebe v različnih življenjskih obdobjih nadgradimo z različnimi dodatnimi zavarovanji pri življenjskem zavarovanju. Tako povečamo svojo finančno varnost in varnost svojih bližnjih.
Dodatki so lahko:
– dodatno nezgodno zavarovanje za primer smrti in trajne invalidnosti,
– zavarovanje za primer obolelosti za kritično boleznijo,
– dodatno zavarovanje za primer brezposelnosti,
– dodatno nezgodno zavarovanje otroka …
Slovensko zavarovalno združenje priporoča, da finančno varnost začnemo graditi na stabilnih temeljih, na katerih gradimo v skladu s potrebami in finančnimi zmožnostmi. Nenavadno je, da zavarujemo svoje domove, opremo, avtomobile in drugo imetje, oklevamo pa pri zavarovanju svojega življenja, ki je od vsega največ vredno. Potencialno ponudbo primerjajmo z več drugimi ponudniki in na podlagi vsega omenjenega premislimo, ali je izbrano zavarovanje res najprimernejše za naše potrebe.
