Arktični neprepustni trezor semen oziroma rešilno bilko človeštva poplavilo

Britanski medij The Guardian poroča o poplavi v svetovnem trezorju semen. Trezor je zamišljen kot rešitelj človeštva v primeru kakršnekoli katastrofe. Sistem je odpovedal ob poplavi, ta pa je posledica podnebnih sprememb. Naraščajoče temperature na Arktiki in najbolj vroče poletje, odkar merimo temperature, so poskrbele za taljenje pomrznjene zemlje in ledu. Namesto lahkega sneženja je vreme prineslo močne deževne padavine.

Predstavnica lastnika trezorja, torej norveške vlade, Hege Njaa Aschim je za The Guardian povedala: "V svojih načrtih nismo pomislili na to, da se bo pomrznjena zemlja okoli gore s trezorjem začela taliti. Takšne ekstremne temperature in vreme na tem področju so nas presenetile, saj česa takšnega nismo pričakovali."

Semena so preživela

"V vhod predora, ki vodi do samega trezorja, je vdrlo veliko vode, ki je nato pomrznila. Ko smo vstopili, je bil predor videti kot notranjost ledenika," je za Guadrian dodala Hege Njaa Aschim. Staljena voda k sreči ni dosegla tudi samega trezorja. Zelo pomembna semena so po odstranitvi ledu iz predora na varnem pri zahtevani temperaturi -18 stopinj Celzija.

Kakšen je namen trezorja

Trezor je bil zamišljen kot neprepustni zamrzovalnik. V primeru naravnih in človeških globalnih katastrof naj bi varoval za človeštvo najpomembnejša semena. Sama semena naj bi človeštvu za vedno zagotavljala hrano.

Foto: Marjan Žlogar

Ali lahko trezor še opravlja svojo funkcijo

Vdor vode je zmožnost trezorja, da zavaruje semena v primeru katastrofe in s tem reši človeštvo, postavil pod vprašaj. "Trezor bi moral delovati brez vmešavanj človeka, ampak zdaj je pod našim 24-urnim nadzorom. Preučiti moramo vse razpoložljive možnosti, da minimiziramo tveganja. Poskrbeti moramo, da lahko semenska banka deluje brez dodatnih posegov ljudi," je nadaljnje korake pojasnila Aschimova.

Kako naprej?

Za upravljavce objekta je največje vprašanje, ali so trenutne temperature nekaj, kar se je zgodilo enkrat, ali nekaj, kar se bo nadaljevalo oziroma stopnjevalo. Na koncu leta 2016 so bile povprečne temperature na Spitsbergnu (otok je sestavni del Svalbardskega arhipelaga) do sedem stopinj Celzija nad običajnimi, zato se je zamrznjena zemlja začela taliti.

Glede na poročilo norveškega meteorološkega inštituta se je območje v zadnjih desetletjih večkrat občutno segrelo. Arktika, še posebno Svalbard, se segreva hitreje od preostalega sveta. Dramatični temperaturni podatki, predvsem hitrost sprememb sproti presenečajo tudi zaposlene na norveškem meteorološkem inštitutu.

Upravljavci objekta se ukvarjajo s preventivnimi ukrepi. Med njimi je tudi vodoodporna zatesnitev sto metrov dolgega predora, ki vodi do trezorja s semeni. Objekt bodo obdali s kanali, ki naj bi staljeno vodo in dež usmerjali mimo objekta. Iz predora so odstranili vso električno napeljavo, ki je ozračje dodatno segrevala, in v trezor vgradili črpalke za izčrpavanje vode v primeru novih poplav.

"Trezor naj bi deloval večno. Moramo najti ustrezne rešitve. To je velika odgovornost, ki jo jemljemo resno. To delamo za ves svet," je na koncu dejala Aschimova.