Na Hrvaškem napovedujejo sproščanje ukrepov s 1. februarjem

Nove različice novega koronavirusa, ki so bolj nalezljive in bi lahko zmanjšale učinkovitost cepiva, so se hitro razširile po več deset državah, je danes sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Tako imenovano britansko različico so po navedbah organizacije do 22. januarja tako odkrili že v 70 državah po vsem svetu, v zadnjem tednu pa se je razširila še na deset držav, poročajo tuje tiskovne agencije.

Britanski premier Boris Johnson je prejšnji teden opozoril, da je britanska različica glede na nekatere študije morda tudi smrtonosnejša. A WHO je danes poudaril, da gre za predhodne rezultate in da so za potrditev teh ugotovitev nujne dodatne analize.

Različica, ki so jo prvič odkrili v Južni Afriki, se je medtem po navedbah WHO razširila v 31 držav, od tega so jo v zadnjem tednu dni na novo zasledili v osmih. Laboratorijske študije so pokazale, da je ta različica "manj dovzetna za nevtralizacijo protiteles" od doslej znanih, je še sporočila organizacija.

Pojavlja se zaskrbljenost, da je pri tej različici večja možnost vnovične okužbe, pa tudi, da bi bila lahko nekatera cepiva proti novemu koronavirusu proti njej manj učinkovita. WHO tudi v tem primeru opozarja na nujnost dodatnih študij, a poudarja, da dosedanje te različice niso pokazale večjega tveganja za ponovno okužbo.

Tretja različica virusa, ki so jo prvič odkrili v Braziliji, pa se je po navedbah organizacije doslej razširila v osem držav. Pred tednom dni so jo odkrili v le dveh. Tudi pri tej različici se pojavljajo navedbe, da je morda bolj nalezljiva ali da povzroča hujšo obliko bolezni. WHO poudarja, da so tudi pri tej različici nujne dodatne študije, navaja STA.

Izrael namerava v boju proti novemu koronavirusu v četrtek za več dni zapreti svoje kopenske meje, potem ko je skoraj v celoti do konca meseca že zaprl svoje mednarodno letališče. Vlada bo predvidoma v četrtek odločala, ali bodo podaljšali ukrepe, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Notranji minister Arjeh Deri je danes pojasnil, da bodo med četrtkom in nedeljo zaprti mejni prehodi z Egiptom in Jordanijo. Odprt ostaja le mejni prehod na mostu Allenby med Izraelom in Jordanijo za prebivalce Zahodnega brega.

V državi je že od torka zaprto mednarodno letališče za vse prihode, izjema velja za tovorna letala in nujne lete. Vlada bo predvidoma v četrtek odločala o podaljšanju tega ukrepa in o podaljšanju drugih strogih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa, ki se iztečejo ta konec tedna.

Vodja urada za javno zdravje Šaron Elraj Prajs je v ponedeljek v parlamentu ocenila, da bi morali zaprtje letališča podaljšati za najmanj mesec dni, saj bi to omogočilo dovolj časa za dodaten napredek v kampanji cepljenja proti covidu-19, poroča STA.

Avstrijci, starejši od 14 let, morajo od ponedeljka v trgovinah, javnem prometu, zdravstvenih ustanovah in storitvenih dejavnostih nositi zaščitne maske FFP2. Morda bodo tovrstne maske obvezne tudi za starejše učence, ko se bodo predvidoma februarja vrnili v šolske klopi, je danes dejal generalni sekretar na ministrstvu za šolstvo Martin Netzer.

Pojasnil je, da se o tem sicer še usklajujejo z avstrijskim ministrstvom za zdravje. Za jutranji program avstrijskega radia Ö1 je Netzer še povedal, da naj bi bile maske FFP2 pri pouku obvezne za vse starejše učence, ne le tiste, ki se ne bi testirali na novi koronavirus, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

V Avstriji šolanje trenutno poteka na daljavo, otroci pa se bodo v šole predvidoma vrnili po koncu zimskih počitnic 8. oziroma 15. februarja, odvisno od dežele, kjer se šolajo. Netzer ne izključuje možnosti, da bodo morali šolanje na daljavo podaljšati.

Na severu Italije so odredili hišni pripor za zdravnika, ki naj bi ubil dva covidna bolnika v prvem valu epidemije v marcu, so sporočili iz policije. Tožilstvo očita moškemu, da je želel sprostiti kapacitete ter dal dvema bolnikoma mišični relaksant, kar je vodilo v njuno smrt, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Zdravnik, ki je delal v bolnišnici v bližini mesta Brescia, naj bi si želel sprostiti prostor v bolnišnici, piše v pripornem nalogu. Glede na ugotovitve preiskovalcev so nekaj tednov kasneje dobili namig, da sta bili dve smrti bolnikov namerni. Ko so izkopali njuni trupli, pa so potrdili prisotnost narkotika. Bolnika sta bila stara 51 in 80 let.

Zdravilo običajno uporabljajo pri intubaciji bolnikov, v napačnih količinah pa lahko vodi v smrt, pojasnjuje italijanska tiskovna agencija Ansa.

Za zdravnika so v ponedeljek odredili hišni pripor, v petek pa bo sledilo zaslišanje.

Za posledicami covida-19 je v Italiji umrlo že več kot 86.000 ljudi, od tega 540 v torek, piše STA.

Podjetje AstraZeneca je odpovedalo udeležbo na zvečer predvidenem sestanku s predstavniki EU o napovedanih zamudah dobave njihovega cepiva proti covidu-19 na območju unije, je potrdila Evropska komisija.

Kot je dejala govorka Evropske komisije Dana Spinant, je drevi načrtovan sestanek usmerjevalnega odbora za strategijo cepljenje, predstavniki AstraZenece pa so jih zjutraj obvestili, da jih na srečanje ne bo.

Predstavniki komisije in držav članic so se v okviru odbora s predstavniki britansko-švedskega podjetja dvakrat sešli že v ponedeljek.

Strani poskušata rešiti spor, ki je nastal, ko je AstraZeneca minuli konec tedna napovedala, da bo v prvem četrtletju EU dobavila manj cepiva od dogovorjenega. Kot razlog podjetje navaja težave s proizvodnimi zmogljivostmi.

Do konca marca naj bi AstraZeneca EU, s katero je podpisala pogodbo avgusta lani, glede na prvotne načrte dobavila 80 milijonov odmerkov cepiva, sedaj pa naj bi bilo tega za okrog 60 odstotkov manj, piše STA.

EU, ki se je morala soočiti tudi z zamudami pri dobavi cepiva podjetij Pfizer in BioNTech, dosedanja pojasnila podjetja niso prepričala in je od njega zahtevala, da se drži predvidenega načrta.

V Moskvi bodo dodatno sprostili ukrepe za zajezitev novega koronavirusa, saj beležijo upad števila novih okužb, so danes sporočile mestne oblasti. Želijo si namreč vzpostaviti pogoje za okrevanje gospodarstva, je sporočil moskovski župan Sergej Sobjanin.

"Pandemija pojenja in v teh razmerah je naša dolžnost, da ustvarimo pogoje za čimprejšnjo okrevanje gospodarstva," je na blogu zapisal Sobjanin, piše STA.

Od danes lahko restavracije, bari in nočni klubi ostanejo odprti celo noč. V okviru ukrepov so bili namreč lahko odprti do 23. ure. Še naprej bodo morali upoštevati higienske predpise in pravilo fizične razdalje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po novem delodajalcem ni več treba zagotoviti, da najmanj 30 odstotkov zaposlenih dela od doma. O tem lahko sedaj podjetja in organizacije odločajo samostojno.

Sobjanin v objavi ni omenjal zbiranja na javnih površinah, zaradi česar po oceni AFP prepoved množičnih zborovanj ostaja v veljavi.

Podporniki opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so za ta konec tedna znova pozvali k protestom, potem ko se je že v soboto na protestih po celi državi zbralo več deset tisoč ljudi.

Medtem ko je bila Evropa v primežu drugega vala pandemije in je uvajala stroge karantenske ukrepe, se Rusija ni odločila za zaprtje države, ampak je stavila predvsem na hitro cepljenje proti covidu-19.

Sobjanin je danes še sporočil, da so v mestu z 12 milijoni prebivalci v zadnjem tednu v povprečju dnevno potrdili od 2000 do 3000 novih okužb. Na vrhuncu jih je bilo po okoli 7000. Starejšim in ranljivim je kljub temu svetoval, naj raje ostanejo doma.

Rusija je sicer doslej potrdila več kot 3,7 milijona okužb, od tega okoli 900.000 v Moskvi. Za posledicami covida-19 je umrlo več kot 70.000 ljudi, še piše STA.

Kitajska je razdelila okoli 22,8 milijona odmerkov cepiva proti covidu-19, so danes sporočile zdravstvene oblasti. Država želi do kitajskega novega leta cepiti 50 milijonov ljudi, zato so okrepili kampanjo cepljenja. V okviru boja proti novemu koronavirusu pa so začeli izvajati tudi teste z analnimi brisi, ki naj bi bili bolj učinkoviti.

V državi z več kot milijardo prebivalcev od sredine decembra izvajajo množično cepljenje proti covidu-19. V kampanjo želijo vključiti predvsem skupine, pri katerih je bolj verjetno, da bodo prišle v stik z novim koronavirusom, med drugim zdravstvene delavce in zaposlene v javnem prometu. Starejši in ranljivi bodo še morali počakati, poroča tiskovna agencija Reuters na svoji spletni strani, piše STA.

"Delo napreduje brez zapletov in po pričakovanjih," je povedal namestnik direktorja Nacionalne zdravstvene komisije Zeng Yixin.

Med drugim so v eni od četrti v prestolnici Peking že začeli cepiti tudi zunaj prioritetnih skupin.

V boju proti novemu koronavirusu so na Kitajskem poleg tega začeli izvajati testiranja z analnimi brisi, saj naj bi bili ti bolj učinkoviti. Analne brise jemljejo predvsem pri rizičnih stikih. Med drugim so jih uporabili v Pekingu na tistih območjih mesta, kjer so potrdili okužbe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zaradi manjših lokalnih izbruhov so v zadnjih tednih zaprli več mest na severu Kitajske ter začeli izvajati množično testiranje, predvsem z brisi nosu in grla. Analni brisi pa lahko povečajo možnost za zaznavo okužb, saj ostanki virusa ostanejo dlje časa v anusu, kot v respiratornem traktu, je pojasnil pekinški zdravnik Li Tongzeng.

Uporabniki družbenih omrežij so se sicer odzvali z mešanico cinizma in zgroženosti. "Tako sem vesel, da sem se na Kitajsko vrnil prej," je zapisal en uporabnik. "Malo škode, ampak veliko ponižanja," je zapisal drug.

Državna televizija CCTV je v nedeljo še poročala, da analnih brisov ne bodo uporabljali tako pogosto kot druge metode, saj niso priročni, še piše STA.

Prvi mož AstraZenece Pascal Soriot je v torek branil svoje podjetje pred očitki v zvezi z napovedanimi zamudami pri dobavi cepiva proti covidu-19 v EU. Zatrdil je, da delajo noč in dan, da bi odpravili zastoje v proizvodnji, in ostro zanikal, da bi cepivo, namenjeno Evropejcem, prodajali drugam za višjo ceno, piše STA.

V luči vse bolj razgrete situacije in naraščajoče nejevolje na strani EU je Soriot poskušal pomiriti duhove.

Kot je dejal v pogovoru za več evropskih časnikov, vključno z italijansko La Repubblico, njegovo britansko-švedsko podjetje s sedežem v Veliki Britaniji dela vse, da bi odpravilo težave v proizvodnji, ki naj bi jih imeli v dveh tovarnah, eni na Nizozemskem in eni v Belgiji. "Smo dva meseca za tem, kjer smo želeli biti," je dejal.

Omejen čas za odpravo zapletov v proizvodnji naj bi imeli tudi zaradi pozne odločitve EU za podpis pogodbe z njimi v nasprotju z Veliko Britanijo, kjer cepljenje z njihovim cepivom že poteka.

"Tovrstne težave smo imeli tudi pri proizvodnji verigi v Veliki Britaniji. A pogodba z njimi je bila podpisana tri mesece prej kot z EU. Tako da smo imeli tri dodatne mesece časa za odpravo ovir, s katerimi smo se srečevali," je pojasnjeval.

Obenem pa je zavrnil nekatere očitke, ki se pojavljajo, da naj bi podjetje cepivo prodajalo drugam. "Nikakor ne jemljemo cepiva Evropejcem, da bi ga za dobiček prodajali nekam drugam," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Obenem je Soriot zatrdil, da pogodba z EU podjetja ne zavezuje glede dobav, temveč kot obvezo navaja "njihov največji trud". "Povedali smo, da se bomo kar najbolj potrudili," je dejal.

Mediji in agencije sicer že navajajo neimenovanega predstavnika EU, ki te navedbe zanika in vztraja, da bo Bruselj od AstraZenece terjal izpolnitev pogodbe.

"Nasprotujemo številnim izjavam iz intervjuja, vključno z idejo, da so tovarne v Združenem kraljestvu rezervirane za dobavo v EU. To ni res," je dejal po poročanju AFP.

Glede ideje 'največjega truda' pa je dodal, da ima EU v primeru težav s tovarnami na voljo druge tovarne.

Evropska komisija pogodbe z AstraZeneco ni razkrila, ker naj bi bila poslovna skrivnost, naj pa bi še danes predstavila podroben odgovor.

Podjetje, ki je pri razvoju cepiva združilo moči z oxfordsko univerzo, se je zavezalo, da v času pandemije s prodajo cepiva ne bo kovalo dobička. Cepivo naj bi globalno dosegalo ceno med tremi in štirimi dolarji, odvisno od stroškov lokalne verige dobave.

Povedal je še, da AstraZeneca z oxfordsko univerzo razvija tudi cepivo, ki bi bilo ciljno usmerjeno proti bolj nalezljivi južnoafriški različici novega koronavirusa.

Evropska agencija za zdravila (Ema) naj bi sicer še ta teden izdala pogojno dovoljenje za promet s cepivom v EU. Minuli konec tedna pa je za razburjenje poskrbela napoved podjetja, da bo v prvi četrtini letošnjega leta EU dobavilo manj cepiva, kot je bilo dogovorjeno.

EU je s podjetjem avgusta lani popisala pogodbo o dobavi 300 milijonov odmerkov, z možnostjo dodatnih 100 milijonov. Do konca marca naj bi AstraZeneca EU dobavila 80 milijonov odmerkov cepiva, sedaj pa naj bi bilo tega za okrog 60 odstotkov manj.

EU, ki se je morala soočiti tudi z zamudami pri dobavi cepiva podjetij Pfizer in BioNTech, je od podjetja zahtevala, da se drži predvidenega načrta in zagotovi ustrezne proizvodne zmogljivosti. Odgovore podjetja je po sestankih v ponedeljek označila za nezadovoljive in napovedala zaostritev nadzora nad izvozom cepiv iz EU.

Pogovore naj bi strani nadaljevali danes, a se predstavniki AstraZenece glede na navedbe virov v Evropi komisiji ne nameravajo udeležiti zvečer predvidenega sestanka. Namesto tega naj bi podjetje komisarki za zdravje Stelli Kiriakides v odgovor na zahtevo po dodatnih informacijah poslalo pisen odziv, mediji in agencije še navajajo vir, še piše STA.

Ameriški predsednik Joe Biden je v torek odgovoril na pritožbe guvernerjev zveznih držav, da nimajo dovolj cepiva proti koronavirusu, in obljubil, da bodo povečali tedenske dostave na najmanj deset milijonov odmerkov. Zagotovil je, da bo do konca poletja cepiva dovolj za 300 milijonov Američanov.

Zvezna vlada bo kupila še 200 milijonov dodatnih odmerkov cepiva, dostave pa bodo seveda najprej odvisne od zmogljivosti proizvajalcev. Za zdaj sta potrjeni le cepivi Pfizerja in Moderne. Vendar pa Biden zagotavlja, da bo to izvedljivo, ker imajo zdaj strategijo, ki temelji na znanosti, ne pa na politiki, in na resnici, ne na zanikanju dejstev.

Biden je dejal, da bodo načrtovani odkup cepiva zdaj povečali s 400 na 600 milijonov odmerkov. Odkupili bodo dodatnih 100 milijonov od Pfizerja in dodatnih 100 milijonov od Moderne. Ti dodatni odmerki bodo sicer na voljo šele do poletja.

Po podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa se je s koronavirusom v ZDA do torka zvečer okužilo že 25,4 milijona ljudi, za covid-19 pa jih je umrlo več kot 425 tisoč. Biden je že pred dnevi napovedal, da pričakuje, da bo število smrti naraslo na 600 tisoč in več.

Bidnova vlada bo zdaj načrtovala potrebne odmerke za zvezne države za tri tedne vnaprej, ne le za teden dni, kot to velja zdaj. Bidnov koordinator za koronavirus Jeff Zients je guvernerje zveznih držav obvestil, da lahko od prihodnjega tedna pričakujejo povečanje dobav za okrog 16 odstotkov.

Do torka popoldne je po podatkih Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) po dva odmerka cepiva dobilo 3,3 milijona Američanov, kar je le odstotek prebivalstva ZDA.

V torek je drugi odmerek cepiva dobila tudi podpredsednica ZDA Kamala Harris, ki je pozvala Američane, naj se cepijo takoj, ko pridejo na vrsto, saj je cepivo povsem varno, piše STA.

Ameriški računalniški velikan Microsoft je po zaslugi pandemije covid-19 v zadnjem četrtletju lanskega leta, ki je njegovo drugo poslovno četrtletje letošnjega koledarskega leta, v primerjavi z enakim četrtletjem pred letom dni povečal dobiček za 33 odstotkov, prihodke pa za 17 odstotkov.

Delnice Microsofta so se do konca rednega dela borznega trgovanja v torek podražile za 1,22 odstotka, v podaljšanem trgovanju po objavi poslovnih rezultatov pa še za 3,80 odstotka na 241,15 dolarja. Microsoftove delnice so v letu 2020 narasle za 41 odstotkov in to se bo, kot kaže, nadaljevalo tudi letos.

Četrtletni čisti dobiček Microsofta je znašal 15,5 milijarde dolarjev oziroma 2,03 dolarja na delnico. Prihodki so narasli na 43,1 milijarde dolarjev. Glavni izvršni direktor Microsofta Satya Nadella je izjavil, da je napočila zora drugega vala digitalne transformacije, ki je zajela vsako podjetje in vsako panogo.

Pandemija, ki je preselila velik del svetovne delovne sile na dom, je povzročila 50-odstotno rast prihodkov od Microsoftovega oblaka azure, prihodki iz celotnega poslovnega segmenta "pametni oblak" pa so narasli za 23 odstotkov na 14,6 milijarde dolarjev.

Prihodki od osebnih računalnikov, kamor spadajo tudi operacijski sistem Windows in igralne platforme Xbox, so narasli za 14 odstotkov na 15,1 milijarde dolarjev, kar je skoraj dve milijardi več od pričakovanj analitikov Wall Streeta. Vse to je posledica tega, da so ljudje zaradi koronavirusa vse bolj doma, kjer delajo, pogosteje pa tudi igrajo igrice na računalniku, piše STA.

Ameriška veriga kavarn Starbucks je v zadnjem četrtletju lanskega leta, ki je njeno prvo četrtletje letošnjega poslovnega leta, zaradi pandemije covid-19 utrpela padec dobička in prihodkov, vendar so bili poslovni rezultati glede na pričakovanja analitikov mešani.

Zaradi pandemije oziroma ukrepov proti njej so številne kavarne Starbucska zaprte in prodaja je padla vsepovsod po svetu, razen na Kitajskem, kjer je celo narasla za pet odstotkov

Čisti dobiček Starbucska je padel z 885,7 milijona dolarjev oziroma 74 centov na delnico v zadnjem četrtletju 2019 na 622,2 milijona dolarjev oziroma 53 centov na delnico. Prilagojeni dobiček brez enkratnih stroškov pa je z 61 centov na delnico za šest centov presegel pričakovanja analitikov.

Prihodki so padli za pet odstotkov na 6,7 milijarde dolarjev, analitiki pa so pričakovali manjši padec na 6,9 milijarde dolarjev.

Delnice Starbucska so se v podaljšanem trgovanju po objavi rezultatov in zaprtju borz pocenile za 1,66 odstotka na 102,95 dolarja.

Starbucks v tekočem drugem poslovnem četrtletju pričakuje rast prodaje za od pet do deset odstotkov, kar pa bo seveda spet odvisno od razvoja pandemije covid-19, piše STA.

Sodišče na Kitajskem je na leto dni zapora obsodilo žensko, ki je pred vkrcanjem na letalo skrivala simptome okužbe z novim koronavirusom, današnje poročanje kitajskih medijev povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Ženska je vzela zdravilo za zniževanje telesne temperature, preden se je marca lani vkrcala na letalo iz ZDA na Kitajsko. 37-letnica je simptome razkrila šele po tem, ko je pristala v Pekingu in je bila pozneje pozitivna na testiranju na novi koronavirus. V karanteno je moralo 63 ljudi, ki so bili v tesnem stiku z njo.

Njena dejanja predstavljajo kršitev kitajskih pravil proti širjenju novega koronavirusa in resno tveganje za širjenje virusa, se glede na poročanje časnika Global Times glasi sodba sodišča v Pekingu. Zaradi kaznivega dejanja oviranja preprečevanja nalezljivih bolezni je bila obsojena na leto dni zapora in še leto dni pogojne zaporne kazni.

Kitajska ima izjemno ostre ukrepe za zajezitev pandemije. Na novo odkriti primeri so povezani z množičnim testiranjem, nad prebivalci se izvaja strog nadzor.

Država, kjer se je širjenje koronavirusa pravzaprav začelo, ima zdaj razmere pretežno pod nadzorom. Danes so na primer v vsej državi odkrili 75 novih primerov okužbe, še piše dpa, piše STA.