Petek, 8. 4. 2022, 22.29
2 leti, 7 mesecev
Bo Marine Le Pen uspel preboj v Elizejsko palačo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,78
12
Marine Le Pen je do 4. marca letos komaj zbrala zadostno število podpisov podpore od izvoljenih uradnikov. Če ji to ne bi uspelo, sploh ne bi mogla vložiti kandidature za predsednico države, čeprav je v javnomnenjskih anketah na drugem mestu.
V Franciji bo v nedeljo prvi krog francoskih predsedniških volitev. Po javnomnenjskih napovedih se bosta tako kot na zadnjih predsedniških volitvah leta 2017 tudi letos v drugi krog uvrstila zdajšnji francoski predsednik Emmanuel Macron in kandidatka Nacionalnega zbora Marine Le Pen.
Emmanuelu Macronu aprilske javnomnenjske ankete napovedujejo od 25 do 28 odstotkov glasov, Marine Le Pen pa od 20 do 23 odstotkov. Na tretjem mestu je kandidat levičarske Nepokorjene Francije Jean-Luc Melenchon, ki mu ankete namenjajo od 14 do 17 odstotkov.
Dvig in upad podpore Macronu
Macron je v začetku marca že prišel do 33,5 odstotka podpore, nato pa je podpora spet upadla. Na začasen velik skok Macronove priljubljenosti je seveda vplival ruski napad na Ukrajino.
Več kot očitno se je del francoskih volivcev takrat bolj strnil okoli Macrona kot voditelja države, kar je značilno za obdobje kriz. Nato pa je strah zaradi vojne v Ukrajini počasi popustil, s tem pa je upadla tudi njegova podpora.
Stiki s Putinom ne škodijo Le Penovi
Na drugi strani ruski napad na Ukrajino ni povzročil kakšne velike škodi Le Penovi. Ta je imela zelo dobre stike s Putinovo Rusijo. Po ruski priključitvi Krima je nasprotovala zahodnim sankcijam proti njej, leta 2014 je tudi najela posojilo za predvolilno kampanjo pri neki ruski banki, saj so ji francoske in evropske banke zavračale prošnje za posojilo.
Marine Le Pen je imela v preteklosti zelo proputinovska stališča, tako kot na primer Italijan Matteo Salvini. Leta 2017 je tudi obiskala Putina v Kremlju in se z njim fotografirala. Po ruskem napadu na Ukrajino se je tako kot Salvini odmaknila od Putina in ga obsodila. Tudi dogodke v Buči je Le Penova označila za vojne zločine. Le Penova oziroma njena stranka Nacionalni zbor sicer menda še vedno odplačuje posojilo v vrednosti devet milijonov evrov, ki ga je pred leti za predvolilno kampanjo dobila od ene od ruskih bank.
Le Penova je bila večkrat v Moskvi. Leta 2017 se je na obisku v Kremlju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pogovarjala o mednarodnih razmerah in islamističnem terorizmu. Fotografijo rokovanja s Putinom je želela tudi uporabiti v letošnji predvolilni kampanji, a si je po ruskem napadu na Ukrajino premislila in uničila že natisnjeno predvolilno brošuro, v kateri je bila tudi omenjena fotografija.
Glasovi desnice se vse bolj stekajo k Le Penovi
Kot pa je že omenjeno, Le Penova zaradi preteklih stikov s Putinom ni doživela osipa glasov. V zadnjih dnevih pred prvim krogom francoskih predsedniških volitev se ji je podpora celo okrepila.
Več kot očitno Le Penova pridobiva glasove desno usmerjenih Francozov na račun obeh tekmecev – Erica Zemmourja in republikanke Valerie Pecresse. Zemmourju zadnje ankete v prvem krogu napovedujejo od osem do 11 odstotkov, Pecressejevi pa od 5,1 do deset odstotkov.
Ko zablesti Zemmourjeva politična zvezda
Le Penova je bila sicer po anketah že nekaj let glavna tekmica Macronu, s katerim se je v drugem krogu spopadla že leta 2017. Nato pa je lani jeseni zablestel provokativni novinar Zemmour.
Provokativni novinar Eric Zemmour se je lani jeseni strmo vzpenjal v javnomnenjskih anketah. Nekatere so že napovedovale, da se bo skupaj z Emmanuelom Macronom uvrstil v drugi krog. Kmalu pa se je krivulja podpore obrnila navzdol.
Zdelo se je, da bo Zemmour, ta prav tako kot Le Penova, nabira glasove Francozov, ki so zaskrbljeni zaradi priseljevanja in krepitve islamizma, celo prehitel Le Penovo in se namesto nje uvrstil v drugi krog volitev.
Težave Zemmourja in Pecressejeve
A je Zemmourju kmalu pošla predvolilna sapa in je zdaj – vsaj po anketah sodeč – brez možnosti za preboj v drugi krog. Ko je Zemmourjeva zvezda začela bledeti, se je zdelo, da bo zasvetila nova: desnosredinska kandidatka Pecressejeva.
Številni so celo napovedovali, da bo Pecressejeva, če bo prišla v drugi krog, tam lažje premagala Macrona kot Le Penova ali Zemmour. A so tako kot Zemmourju tudi Pecressejevi začele kmalu pojenjati moči. Zdaj je med 12 kandidati šele na petem mestu.
Predsedniški déjà vu
Tako se je po burnih mesecih na javnomnenjskih anketah stanje vrnilo v ustaljene tirnice. Zdi se tudi, da letos ne bo veliko sprememb v primerjavi s prvim krogom leta 2017. Takrat je Macron v prvem krogu dobil 24 odstotkov, Le Penova pa nekaj več kot 21 odstotkov.
Levičarskega kandidata Jean-Luca Melenchona ankete trenutno uvrščajo na tretje mesto. Za Le Penovo zaostaja okoli šest odstotnih točk. Njegova uvrstitev v drugi krog je tako malo verjetna, seveda pa lahko volitve vedno prinesejo presenečenja.
Edini kandidat, ki ima še nekaj teoretičnih možnosti, da Macronu in Le Penovi v prvem krogu zameša štrene, je Melenchon. Ta je imel januarja letos tam okoli deset odstotkov podpore, zdaj pa mu nekatere ankete napovedujejo tudi 17 odstotkov. Spomnimo: na francoskih predsedniških volitvah leta 2017 je Melenchon v prvem krogu dobil skoraj 20 odstotkov.
Zmaga Le Penove ni nemogoča
Leta 2017 je Macron v drugem krogu prepričljivo opravil z Le Penovo. Dobil je 66,1 odstotka, Le Penova pa 33,9 odstotka glasov. Letos, če se bosta spet oba uvrstila v drugi krog (ta bo 24. aprila), bo izid verjetno precej bolj tesen. Macronu aprilske ankete, če se bo spopadel z Le Penovo, napovedujejo od 51,5 do 54 odstotkov, Le Penovi pa od 45 do 48,5 odstotka.
V drugem krogu lahko Le Penova torej celo zmaga. Glede na to, da je Le Penova na volitve prišla skoraj skozi šivankino uho, bi bil to zanjo zelo velik dosežek.
Le Penova v stiski zaradi podpisov
Šivankino uho, ker pri tem mislimo na to, da ima Francija precej nenavadne pogoje za kandidaturo za predsednika države. Za kandidaturo je namreč potrebnih vsaj 500 podpisov podpore izvoljenih uradnikov (poslancev, senatorjev, županov ...). Te podpise pa mora potrditi francosko ustavno sodišče.
Marine Le Pen ima zelo dobre odnose z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki velja za največjega zaveznika Vladimirja Putina v EU. V začetku marca letos so mediji objavili novico, da bo Le Penova za predvolilno kampanjo dobila posojilo v višini 10,7 milijona evrov, in sicer od madžarske banke MBK, katere največji delničar naj bi bil tesen Orbanov sodelavec.
Ker Nacionalni zbor zaradi dvokrožnega večinskega sistema nima veliko poslancev, prav tako pa nima veliko senatorjev, županov in drugih izvoljenih uradnikov, je bila še tik pred začetkom predsedniških volitev (rok za oddajo podpisov je potekel 4. marca) Le Penova v vidni stiski in je skoraj že na robu obupa javno pozivala izvoljene uradnike, naj ji dajo pisno podporo.
Macron z lahkoto do podpisov podpore
Na koncu si je Le Penova lahko oddahnila, saj ji je uspelo do 1. marca zbrati 500 podpisov podpore, potrjenih na ustavnem sodišču. Macron takšnih težav ni imel, potrebnih 500 podpisov podpore je zbral že do 3. februarja. Na koncu jih je zbral več kot dva tisoč.
Tudi nekateri kandidati, ki imajo v javnomnenjskih anketah nekaj odstotkov podpore, so z lahkoto zbrali dovolj podpisov. Na primer socialistka Anne Hidalgo, ki ima po anketah okoli dva odstotka podpore, je 500 podpisov zbrala že do 8. februarja, do začetka marca pa je ustavnemu sodišču dala v potrditev že več kot 1.400 podpisov podpore.
Znova kohabitacija v Franciji?
Predsedniškim volitvam bodo sledile parlamentarne volitve (leta 2017 so bile junija), na katerih pa je malo verjetno, da bi Nacionalnemu zboru uspelo dobiti večino sedežev v nacionalni skupščini, saj je dvokrožni večinski sistem skoraj diskriminatoren do te stranke.
V prvem krogu francoskih predsedniških volitev, ki bodo 10. aprila, bo nastopilo 12 predsedniških kandidatov. Če so zadnje ankete točne, se bosta v drugi krog uvrstila Macron in Le Penova. Kot napovedujejo ankete, bo Macron tudi letos v drugem krogu, ta bo 24. aprila, premagal Le Penovo, a s precej manjšo razliko kot leta 2017.
V primeru, da bo Le Penovi aprila uspelo priti v Elizejsko palačo, se bo verjetno po parlamentarnih volitvah verjetno pojavila tako imenovana kohabitacija. Do zdaj je imela Francija v obdobju pete republike že trikrat kohabitacijo.
Kohabitacije v preteklosti
Francoski socialistični predsednik Francois Mitterrand je tako dvakrat kohabitiral z nesocialističnim predsednikom vlade, prvič s konservativcem Jacquesom Chiracom, drugič z liberalcem Edouardom Balladurjem. Chirac pa je moral pet let "sobivati" s socialistom Lionelom Jospinom.
12