Bodo baziliko Božjega groba v Jeruzalemu zaradi neplačevanja vode zaprli?

Tradicionalno svetim krajem v Jeruzalemu ni bilo treba plačevati lokalnih davkov in drugih dajatev, a ta politika se je spremenila, potem ko je leta 1969 Izrael priključil Staro mesto. Status krščanskih svetih krajev in občutljiva delitev njihovega lastništva in upravljanja med pogosto tekmujočimi denominacijami je opredeljena v antičnem sporazumu, poznanem kot status quo.

Najbolj občutljiv pa je tovrstni sporazum med cerkvami prav glede bazilike Božjega groba, enega najpomembnejših svetih krajev krščanstva. V lastništvu bazilike, ki je bila zgrajena v 4. stoletju, ima večinski delež grška ortodoksna cerkev skupaj s frančiškani in armenskim patriarhatom, manjši deleže pa imajo tudi Kopti, Sirci, Etiopijci in druge cerkve. V skladu z določili status quo je bilo krščanskim svetiščem dovoljeno delovati s skoraj popolno avtonomijo, ki ni bila ogrožena ne v času Otomanov, britanskega mandata, niti v času Jordanskih in Izraelskih vlad.

To pragmatično tradicijo je nadaljeval tudi Izrael, ko je leta 1967 priključil Staro mesto. Do korenite spremembe pa je prišlo, ko je Jeruzalem leta 1996 privatiziral svoj vodovod in njegovo lastništvo prenesel z občine na podjetje Hagihon Inc. Podjetje je tako že leta 2004 baziliki Božjega groba poslalo račun za dobrih 600.000 evrov neplačanih stroškov za vodo, a v cerkvi so bili prepričani, da je prišlo do pomote, podjetje pa jih tudi ni več opozarjalo na plačilo.

Cerkev letno obišče milijon romarjev

V začetku tega leta pa je podjetje poslalo še en račun, ki je vključeval dobavo vode za zadnjih sedem let, kot tudi zamudne obresti za neplačilo prvega računa. Tokrat je vsota znašala kar 1,8 milijona evrov. Na tej točki sta obe strani začeli s pogajanji in ko sta se že bližali sporazumu, ki je predvideval odpis starih dolgov in redno plačevanje novih tekočih obveznosti, je Haghion v skladu s sodno odločbo cerkvi blokiral bančni račun. Grška ortodoksna cerkev v Jeruzalemu zdaj ne more več skrbeti niti za tekoče plačevanje svojih 500 duhovnikov, 2.000 učiteljev ter stroškov 30 šol, na katerih poučujejo.

Vodja cerkve, Theophilos III., zato opozarja, da bo morala v primeru, da v prihodnjih dneh ne najdejo rešitev, bazilika Božjega groba, ki jo vsako leto obišče milijon romarjev, prvič v več stoletjih zapreti svoja vrata.