Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
6. 10. 2015,
14.15

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 6. 10. 2015, 14.15

8 let, 7 mesecev

Bosta Merklova in Hollande jutri potegnila Evropo iz neodzivnosti?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
"Ne pričakujem, da bosta Avstrija in Nemčija zaprli meje. Graditev zidov ni primeren odziv. Če bi vse države tako storile, bi bilo konec Evropske unije," pravi slovenska evroposlanka Tanja Fajon.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk sta z evropskimi poslanci razpravljala o ukrepih za reševanje begunsko-migrantske krize, ki so jih voditelji držav članic sprejeli 23. septembra. Gre med drugim za milijardo evrov pomoči beguncem, okrepitev nadzora na zunanjih mejah EU, dodatno pomoč Libanonu, Jordaniji in Turčiji ter drugim državam v regiji, povečali so tudi sredstva Frontexu, Evropolu in Evropskemu uradu za podporo azilu.

Vodstvo EU se je že včeraj pogovarjalo s turškim predsednikom Erdoganom, od katerega pričakuje sodelovanje in pomoč pri zaustavitvi vala beguncev in migrantov proti Evropi.

Juncker in Tusk sta se obregnila ob kritike ravnanja Evropske unije v nastali krizi. "Naša skupnost je še vedno najbolj strpna in odprta do vseh. Evropa je območje, kjer so ljudje bolj varni kot drugod po svetu," je poudaril Juncker, hkrati pa spomnil poslance, da je treba premestiti tako 66 tisoč beguncev, ki so že v Grčiji, kot tudi iskati rešitve za morebiten prihod milijonov oseb, ki si še želijo v Evropo.

"Če kdo nima namena podpirati Dublina ali kvot, spodkopava našo skupnost," je bil oster Tusk. "Prva zapoved je vzpostaviti nadzor na evropskih zunanjih mejah. Evropa brez zunanje meje pomeni Evropa brez Schengna. Postala bi gojišče strahu. Vsi bi se bali, to pa bi nas slej ko prej privedlo do politične katastrofe." Juncker pa je ostro obsodil postavljanje ograje med državami članicami.

Oči javnosti so v pričakovanju konkretnih odgovorov uprte v jutrišnji skupni nastop nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Françoisa Hollanda pred evroposlanci.

Kaj, če nas čaka večji begunsko-migrantski val? Glede na odzive Avstrije in Nemčije, da bosta omejili priseljevanje, in glede na napovedi, da se Sloveniji obeta nov, veliko večji begunsko-migrantski val, je v Sloveniji, ki je bila do zdaj bolj opazovalka, mogoče pričakovati zaostritev razmer.

"Neprestano smo v stiku s kolegi iz sosednjih držav. Ne pričakujem, da bo Avstrija zaprla meje. Ne pričakujem, da bo Nemčija zaprla meje. Graditev zidov ni primeren odziv. Če bi vse države tako storile, bi bilo konec Evropske unije," je prepričana Tanja Fajon (S&D, SD). Pravi, da ni bojazni, da bi preobremenjene države begunce nenadzorovano napotile v Slovenijo.

Fajonova opozarja, da bo po nekaterih ocenah na evropska tla prišlo še skoraj tri milijone migrantov. "Nobena država se ne bo mogla sama spopasti s prilivom ljudi. Potrebujemo skupen odziv. Skupna evropska odgovornost je nujna tudi za varnost evropskih meja." Ob tem izpostavlja sodelovanje s Turčijo kot ključno partnerico.

Dodelitev finančnih sredstev Patricija Šulin (ELS, SDS) je kot podpredsednica Odbora za proračun prejšnji teden glasovala za dodelitev dodatnih finančnih sredstev za najbolj prizadete države članice ter za agencijo Frontex, Evropski azilni podporni urad in Evropski policijski urad v proračunu EU za leto 2016. "Treba je namreč preiti od besed k dejanjem," pravi Šulinova.

Ker ni skupne politike, več bremena pade na države članice Romana Tomc (ELS, SDS) je spomnila, da je Evropska komisija že predlagala rešitev. "Države članice so tiste, ki se (vse) s to rešitvijo niso mogle poistovetiti, in to je predvsem razlog za ukrepe, ki niso ažurni."

Zato več bremena pade na slovensko vlado, opozarja Tomčeva. "Skrbi me, ker pristojna ministrica ne daje dovolj informacij, kakšno je dejansko stanje in kako je Slovenija pripravljena na ukrepanje. To vzbuja skrb, saj nisem prepričana, da je vlada pripravljena na vse scenarije."

Več prostora za radikalizem "Dolžniška kriza je okrepila populizem, begunska kriza pa lahko sproži politični radikalizem z ekstremizmom, ki ne bo upošteval celovite politične slike, ampak bo begunsko vprašanje taktično izkoriščal za nabiranje političnih točk. Zato je tako pomembna enotnost in učinkovitost na ravni EZ," je dejal Lojze Peterle (ELS, NSi). Pred ekstremizmom in radikalizmom sta v svojem nastopu opozarjala tudi Juncker in Tusk.

Evropa se mora vrniti k politiki miru in spoštovanja človekovega dostojanstva "Po mojem mnenju, ki sem ga izrazil tudi v današnji razpravi, bi se morala Evropska unija vrniti k svojim izvornim načelom – politiki miru in zavrniti nasilje in vojne, kajti vojne in intervencije, v katerih so nekatere evropske države igrale pomembno vlogo, so glavni razlog, zakaj ljudje bežijo in iščejo varnost pri nas v Evropi," je dejal Ivo Vajgl (Alde, DeSUS).

"Menim, da je v tem trenutku ključno, da se Evropa poenoti in da se vrne k svojim evropskim koreninam, ki izhajajo iz solidarnosti in spoštovanja človekovega dostojanstva," pravi Igor Šoltes (Zeleni, Verjamem!).

Ne spreglejte