Ponedeljek, 2. 7. 2018, 14.23
6 let, 5 mesecev
Bruselj zaradi reforme vrhovnega sodišča sprožil nov postopek proti Poljski
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
Evropska komisija je zaradi sporne reforme vrhovnega sodišča sprožila pravni postopek proti Poljski. Varšava ima en mesec časa za odgovor na uradni opomin, ki ji ga je komisija poslala danes.
"Zaradi pomanjkanja napredka in bližajoče se implementacije nove upokojitvene starosti za sodnike vrhovnega sodišča se je Evropska komisija odločila, da brez odlašanja sproži pravni postopek," je povedal tiskovni predstavnik komisije Margaritis Schinas.
27 vrhovnih sodnikov zaradi nove upokojitvene starosti v pokoj
Kot so ob tem pojasnili v Bruslju, bo v torek na Poljskem začela veljati nova upokojitvena starost za vrhovne sodnike, ki so jo z zakonom znižali s 70 na 65 let. S torkom bo tako moralo 27 od 72 poljskih vrhovnih sodnikov v pokoj. Ta ukrep velja tudi za predsednico sodišča Malgorzato Gersdorf, ki bo morala predčasno končati šestletni mandat.
Zakon sicer določa tudi, da lahko sodniki izrazijo željo, da jim predsednik Andrzej Duda podaljša mandat za tri leta z možnostjo enkratne obnovitve. Za takšno odločitev predsednika niso opredeljena nobena merila, sodna presoja v zvezi z njo pa ni mogoča.
Če ne bo ustreznega odziva, bo zadeva šla pred Sodišče EU
Komisija je zato danes s prvim oziroma uradnim opominom sprožila postopek za ugotavljanje kršitev evropske zakonodaje. Varšava ima za odgovor en mesec časa. Sledil bo drugi opomin ali obrazloženo mnenje. Če ne bo ustreznega odziva, bo zadeva romala na Sodišče EU.
Ob tem so v komisiji poudarili, da si prizadevajo za nadaljevanje dialoga o vladavini prava z Varšavo. "To ostaja prednostni kanal za reševanje sistemske grožnje vladavini prava na Poljskem," so zapisali.
Podoben postopek proti Poljski so pred časom sprožili tudi zaradi zakona o splošnih sodiščih. Omenjeni primer so že predložili Sodišču EU.
Evropska komisija je v primeru Poljske zaradi spornih reform pravosodja decembra lani predlagala tudi uporabo sedmega člena, ki je v bruseljskem žargonu zaradi možnosti skrajnega ukrepa odvzema glasovalnih pravic znan tudi kot "jedrska bomba".
