Ponedeljek, 20. 1. 2025, 23.29
1 ura
Kako je potekala druga inavguracija Donalda Trumpa
Donald Trump: ZDA bodo svojo zastavo izobesile tudi na Marsu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Donald Trump je pred tisoči privržencev v torek zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času v areni Capital One pričel uresničevati svoje predvolilne obljube in podpisal večje število izvršnih ukazov.
Donald Trump je včeraj prisegel kot 47. predsednik ZDA. V govoru po inavguraciji je napovedal zlato dobo Amerike in vrsto ukrepov, med njimi izgon milijonov priseljencev, prevzem nadzora nad Panamskim prekopom in povišanje carin na uvoz. Kritičen je bil do vlade predhodnika Joeja Bidna, ki jo je označil za radikalno in skorumpirano.
V kongresni palači v Washingtonu, kamor so zaradi nizkih temperatur prestavili slovesnost ob inavguraciji, je najprej prisegel novi podpredsednik JD Vance, nato pa Donald Trump. Poleg Bidna so bili med prisotnimi tudi ostali še živeči nekdanji predsedniki - Barack Obama, George Bush mlajši in Bill Clinton.
V slavnostnem govoru ob inavguraciji je Trump dejal, da se začenja zlata doba Amerike. Po njegovih besedah bodo ZDA odslej cvetele in uživale spoštovanje. "Ameriko bom preprosto postavil na prvo mesto," je poudaril.
Ameriški predsednik Donald Trump je ob koncu praznovanja svoje prisege na položaj v športni dvorani Capital One v Washingtonu podpisal prvi sveženj izvršnih ukazov, nakar so ga odpeljali v Belo hišo, kjer bo nadaljeval s podpisovanjem. Uvodoma je med drugim umaknil ZDA iz Pariškega podnebnega sporazuma.
Najprej je podpisal izvršni ukaz za odpravo 78 izvršnih ukazov predhodnika Joeja Bidna, med njimi njegovo črtanje Kube s seznama držav podpornic terorizma, poročajo ameriški mediji.
Nato pa poleg umika ZDA iz podnebnega sporazuma še prepovedal izdajanje novih zveznih regulacij, dokler s svojo vlado ne bo prevzel popolnega nadzora nad njo, začasno prepovedal zaposlovanje v zvezni vladi razen v vojski in na področju nacionalne varnosti ter ukinil delo od doma za zvezne uslužbence.
V dvorani je še vsem zveznim agencijam ukazal naj se spopadejo s krizo rasti življenjskih stroškov, podpisal ukaz za povrnitev svobode govora in prepoved cenzure ter ukaz za končanje oboroževanja vlade proti političnim nasprotnikom, poroča televizija ABC.
Trump je okrog 20.000 privržencem v dvorani Bidnovo vlado opisal kot najslabšo v zgodovini in ob navdušenem aplavzu napovedal še številne druge izvršne ukaze, ki jih bo podpisal v Beli hiši preden se bosta s prvo damo Melanio Trump odpravila na najmanj tri uradne inavguracijske plese.
Med drugim namerava pomilostiti obsojene za napad na zvezni kongres 6. januarja 2021, čeprav to po anketi tiskovne agencije AP podpira le 20 odstotkov Američanov.
Trump svoje privržence, ki so pred štirimi leti skušali nasilno preprečiti potrditev izida predsedniških volitev, opredeljuje kot talce in obljublja, da jih bo osvobodil.
Izvršne ukaze, ki jih je podpisal in jih še bo, je napovedal med predsedniško kampanjo, vsi pa niso popularni. Umik iz Pariškega podnebnega sporazuma po anketi AP podpira na primer le 20 odstotkov Američanov, od tega manj kot 50 odstotkov Trumpovih republikancev.
Poleg Bidna so bili med prisotnimi tudi ostali še živeči nekdanji predsedniki - Barack Obama, Bill Clinton in George Bush mlajši.
ZDA tudi na Mars
Ob tem je napovedal vrsto ukrepov, začenši z izgonom milijonov priseljencev, razglasitvijo izrednih razmer na meji z Mehiko in napotitvijo vojske na območje. Kot je dejal, bodo ZDA pod njegovim vodstvom odstopile od pariškega podnebnega sporazuma, Mehiški zaliv preimenovale v Ameriški in prevzele nadzor nad Panamskim prekopom.
Trump je napovedal tudi povišanje carin na uvoz ter krepitev pridobivanja nafte in zemeljskega plina na ameriških tleh. Po njegovih besedah bodo ZDA spet postale rastoča država, ki širi svoje ozemlje in bo svojo zastavo izobesila tudi na Marsu.
Ob tem je ostro kritiziral Bidnovo vlado. Označil jo je za radikalno in skorumpirano in jo obtožil, da je od državljanov iztiskala moč in bogastvo, obenem pa uničevala stebre ameriške družbe, vključno s svobodo govora. Poudaril je, da bo njegova vlada za razliko od prejšnje priznavala le dva spola, moškega in žensko.
Že pred inavguracijo je Trump napovedal podpis več kot 200 izvršnih odredb, med njimi številnih pravno zavezujočih izvršnih ukazov, ki jih lahko sprejme mimo kongresa.
Cenzura in svoboda govora
Že pred inavguracijo je Trump napovedal podpis več kot 200 izvršnih odredb, med njimi številnih pravno zavezujočih izvršnih ukazov, ki jih lahko sprejme mimo kongresa.
Z njimi naj bi med drugim ukinil pravico do azila, razglasil izredne razmere na meji z Mehiko, odpravil pravico do državljanstva z rojstvom v ZDA, "ustavil cenzuro in povrnil svobodo govora" ter odpravil zvezne programe raznolikosti, pravičnosti in vključevanja.
Nad Trumpove odločitve tudi s pomočjo sodišč
Izdal naj bi tudi ukaz o ponovnem zagonu gradnje ograje na meji z Mehiko, v okviru boja proti nezakonitim migracijam pa več tolp in kartelov v latinskoameriških državah razglasil za teroristične organizacije.
Pričakuje se, da bodo nekatere od ukazov kasneje izpodbijali na sodišču, kar se je zgodilo že v času prvega Trumpovega mandata med letoma 2017 in 2021, ko jih je republikanec podpisal 220.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob čestitki dejal, da vrnitev Trumpa v Belo hišo pomeni priložnost za pravičen mir v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je novemu predsedniku ZDA čestital že pred prisego, pa je izrazil pripravljenost na dialog glede Ukrajine.
Čestitke Trump iz tujine
Kmalu po Trumpovi prisegi so se iz Evrope in sveta zvrstile številne čestitke. Voditelji institucij EU so zapisali, da se veselijo sodelovanja z njim pri reševanju globalnih izzivov. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte pa je menil, da se bodo z vrnitvijo Trumpa v Belo hišo zvišali izdatki zaveznic za obrambo.
Nemški kancler Olaf Scholz je ob čestitki poudaril, da je cilj nemške politike vselej dober čezatlantski odnos. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je napovedal, da najboljši dnevi izraelsko-ameriških odnosov šele prihajajo, pri čemer je pohvalil Trumpovo proizraelsko politiko v prvem mandatu.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob čestitki dejal, da vrnitev Trumpa v Belo hišo pomeni priložnost za pravičen mir v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je novemu predsedniku ZDA čestital že pred prisego, pa je izrazil pripravljenost na dialog glede Ukrajine.
Papež kritičen do Trumpa
Do Trumpovih načrtov glede ostrejše migracijske politike je bil medtem včeraj kritičen papež Frančišek. Morebitne množične deportacije nezakonitih priseljencev je označil za sramoten načrt, saj da bodo zanje plačevali ubogi reveži, ki nimajo ničesar.
Trumpu je čestital tudi premier Robert Golob, ki je izrazil željo po nadgradnji dvostranskih odnosov z ZDA in utrditvi čezatlantskega partnerstva, rekoč da se lahko EU in ZDA le skupaj zoperstavljata aktualnim globalnim izzivom.
Predsednik vlade 🇸🇮 dr. Robert Golob: Čestitke predsedniku Trumpu ob današnji inavguraciji. Slovenijo in ZDA združujeta dolgotrajno prijateljstvo in bogati bilateralni odnosi. Želim si, da bi z novo ameriško administracijo te odnose dveh zavezniških držav še nadgradili in da bi…
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 20, 2025
Milijarderji v prvi vrsti
Inavguracije so se udeležili številni znani obrazi, med njimi milijarder in Trumpov tesen sodelavec Elon Musk, ustanovitelj Amazona Jeff Bezos, generalni direktor Googla Sundar Pichai, ustanovitelj Mete Mark Zuckerberg in predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Gianni Infantino.
Čeprav je inavguracija predsednika tradicionalno ameriški notranjepolitični dogodek, je Trump v nasprotju s tradicijo nanj povabil tudi več tujih voditeljev in desnih politikov z vseh celin.
Inavguracije so se udeležili tudi ustanovitelj Amazona Jeff Bezos, generalni direktor Googla Sundar Pichai in ustanovitelj Mete Mark Zuckerberg.
Evropejci, ki so bili vabljeni na ustoličenje
Dogodka so se tako udeležili tudi italijanska premierka Giorgia Meloni, nekdanji britanski premier Boris Johnson, delegacija skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) pod vodstvom Tina Chrupalle, britanski populistični politik Nigel Farage, francoski skrajno desni politik Eric Zemmour, nekdanji poljski premier Mateusz Morawiecki in argentinski predsednik Javier Milei.
Argentinski predsednik Javier Milei in italijanska premierka Giorgia Meloni.
Povabljen je bil tudi kitajski predsednik Xi Jinping, vendar se slovesnosti v ameriški prestolnici ni udeležil. Namesto njega je sicer v Washington pripotoval podpredsednik Han Zheng, ki se je v nedeljo tudi sestal z Vanceom in Muskom.
Prisotni so bili tudi člani Trumpove družine - poleg soproge Melanie še hči Ivanka Trump in njen mož Jared Kushner, sinovi Eric, Donald mlajši in Barron, ter Melanijin oče Viktor Knavs.
Melanijin oče Viktor Knavs in sin Barron Trump.
