Petek, 27. 7. 2018, 13.53
6 let, 4 mesece
Grška katastrofa desetletja posledica varčevalnih ukrepov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,97
5
Požari, ki so Grčijo pretresli v zadnjih dneh in zahtevali več žrtev kot do zdaj najhujši požari na Peloponezu, so velika naravna katastrofa, na katero so mnogi opozarjali že vrsto let. Škoda bi bila lahko precej manjša, če bi se oblasti ustrezno odzvale in predvsem če ne bi toliko klestile gasilskega proračuna.
Požari v grški pokrajini Atika so zahtevali 83 življenj, več kot sto je bilo poškodovanih, 60 ljudi še vedno okreva v bolnišnici, od tega 11 na intenzivni negi. Številne še pogrešajo, med njimi devetletni dvojčici.
V obalnem letovišču Mati, od katerega je ostalo le še pogorišče, je potekala prava grozljivka, ljudje so se reševali s skokom v morje, a za mnoge je bila pot do vode predolga in jim ni uspelo uiti ognjenim zubljem. Drugi so za vedno ostali v svojih avtomobilih, s katerimi so želeli zbežati pred požarom, ki se je z močnim vetrom širil z neverjetno hitrostjo.
Požar je najbolj prizadel vas Mati ob morju.
Strokovnjaki: Katatrofo bi lahko preprečili
Grške oblasti s premierjem Aleksisom Ciprasom na čelu se izgovarjajo na podnebne spremembe, ekstremno sušno vreme in veter, ki so povzročili katastrofo.
Strokovnjaki za naravne nesreče in gozdove na drugi strani opozarjajo, da bi se katastrofo desetletja dalo preprečiti ali vsaj omejiti.
Katastrofa je bila neizbežna. Naselje Mati je stalo neposredno med starimi, visokimi in divjimi borovci, ki so bili odlično gorivo za požar, je za AFP dejal strokovnjak za gozdove Nikos Bokaris.
Opozoril je tudi, da je bilo naselje sredi gozda zgrajeno neorganizirano in prenatrpano, brez evakuacijskega načrta in s slabimi cestnimi povezavami.
Da bi z dobrim evakuacijskim načrtom lahko preprečili najhujše, je opozorila tudi strokovnjakinja za okolje Christina Theohari. Kot je dejala, so na to oblasti že večkrat opozarjali, a vedno naleteli na gluha ušesa, poroča AFP.
Do slabega odziva oblasti, ki niso pravočasno izdale opozorila pred evakuacijo, je bil kritičen specialist za naravne nesreče Kostas Synolaki. Omenil je tudi pomanjkanje uporabe tehnologije, s katero se da takšne požare nadzorovati ter predvideti, kako in kam se bodo širili.
Gasilski proračun oklestili za sto milijonov evrov
Kritiki opozarjajo, da so za katastrofo krivi tudi varčevalni ukrepi, uvedeni v grški dolžniški krizi leta 2010, ki so popolnoma zanemarili državne službe za ukrepanje ob nesrečah.
Sredstva, namenjena gasilcem, so se v letnem proračunu v zadnjem desetletju skrčila za sto milijonov evrov: s 452 milijonov leta 2009 na 354 milijonov lani.
Premalo gasilcev, slabo izkušeni in slabo plačani
Grški gasilci so že leto dni po sprejetju varčevalnih ukrepov opozarjali na slabšanje razmer. Ameriški spletni medij Business Insider je že leta 2010 pisal, da varčevalni ukrepi na področju zaščite pred požari lahko pripeljejo do tragedije.
Gasilci so že takrat opozarjali na vedno slabšo opremo, številni izkušeni, starejši gasilci so zapustili službo, zmanjševalo se je število protipožarnih letal, plače gasilcev pa so se zaradi varčevanja že takrat znižale za od 150 do 300 evrov.
Grški gasilci so že pred leti opozarjali na nevzdržne razmere.
Že pred osmimi leti so opozarjali, da bo v pripravljenosti na boj s požari vedno manj gasilcev, ki bodo slabo izkušeni, a bodo za manj plačila delali več.
Za piko na i je kljub okrevanju gospodarstva grška vlada lani sprejela nadaljnje krčenje sredstev ministrstvu za varnost državljanov, v katerem so poleg policistov tudi gasilci. S tem ukrepom so gasilci izgubili še 34 milijonov evrov.
5