Holokavst v spominu slovenskih internirank (video)

Okoli 300 preživelih grozot Auschwitza, med njimi peterica nekdanjih internirancev iz Slovenije, se je zbralo na slovesnostih v spomin na osvoboditev največjega nacističnega koncentracijskega taborišča pred 70 leti. Auschwitz-Birkenau je 27. januarja 1945 osvobodila Rdeča armada Sovjetske zveze.

Pred vrati taborišča je bila tudi žalna slovesnost, žrtvam so položili vence in prižgali sveče. Tuji mediji pišejo, da je to najverjetneje zadnja komemoracija, na kateri se je zbralo tako veliko število preživelih.

Borut Pahor: Na grozote, kakršnim smo bili priča v Auschwitzu, ne smemo nikoli pozabiti Komemoracije so se udeležili premierji oz. predsedniki skoraj 40 držav, med njimi tudi slovenski predsednik Borut Pahor. V spomin žrtvam je k spominski plošči, ki ima od leta 2008 napis tudi v slovenskem jeziku, položil tudi svečo, so sporočili iz urada predsednika.

V izjavi za medije pred začetkom uradne slovesnosti je Pahor posvaril, da na grozote, kakršnim smo bili priča v Auschwitzu, ne smemo nikoli pozabiti, saj bi se sicer utegnile ponoviti.

"Samo v tem taborišču so zavestno (...) pobili več kot polovico prebivalstva naše države. To se je lahko zgodilo zaradi popolne moralne katastrofe, zaradi izgube slehernega moralnega kompasa. In to se je zgodilo vsega 20 let po koncu prve svetovne vojne," je spomnil Pahor. Kot je dodal, se danes resda zdi, da se vojni da izogniti, a za mir si moramo aktivno prizadevati.

"Z nami so še žive priče teh grozot. In niso neme priče. Lahko izpovejo to grozo in mi jo moramo slišati in ukrepati," je poudaril.

Slovesnost brez Putina, ta je ljudstvo nagovoril v Moskvi Med zbranimi ni bilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. V Kremlju so pojasnili, da ni dobil uradnega vabila. Poljski organizatorji so dali vedeti, da nobena od držav ni dobila uradnega vabila.

Putin se je namesto tega udeležil slovesnosti v Judovskem muzeju in centru strpnosti v Moskvi, kjer je izjavil: "Kakršnikoli poskusi, da bi te dogodke zamolčali, popačili, pisali zgodovino na novo, so nesprejemljivi in nemoralni," Putin sicer Zahod in Ukrajino redno obtožuje, da na novo pišeta zgodovino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Za temi poskusi se pogosto skriva želja, da bi skrili lastno sramoto, sramoto zaradi strahopetnosti, hinavščine in izdaje, da bi skrili tiho soudeležbo, pasivno ali aktivno, z nacisti," je dejal.

Putin je danes opozoril še pred politiko dvojnih standardov, ki jo je po njegovi oceni mogoče videti v konfliktu na vzhodu Ukrajine, "kjer že nekaj mesecev miroljubne prebivalce Donecka, Luganska in drugih mest hladnokrvno ubijajo".

Kot najbolj pomembno nalogo mednarodne skupnosti je izpostavil to, da se zločini, kot je bil holokavst, ne smejo nikoli več zgoditi. Kot je poudaril, je po svetu še vedno najti sovražne ideje. "Še vedno smo soočeni s poskusi razdelitve družbe na podlagi sovraštva na nacionalni, rasni in verski osnovi, z zločini antisemitizma, rusofobije, agresivne nestrpnosti do drugih narodov, kultur in tradicij," je dejal po poročanju ruske tiskovne agencije Tass.

Pozval je k skupnim prizadevanjem v boju proti grožnji neonacizma in terorizma v sodobnem svetu.

Politiki naj bi na slovesnosti z izjemo uvodnega nagovora poljskega predsednika Bronislawa Komorowskega molčali, osrednja pozornost je šla besedam predstavnikov preživelih.

Komorowski pozval k odločni akciji proti rasizmu in antisemitizmu

Poljski predsednik Bronislaw Komorowski je na slovesnosti pozval k odločni akciji proti rasizmu in antisemitizmu. "Spomnimo se, kam vodi kršitev mednarodnega prava o samoodločbi narodov," je dejal.

Iz Auschwitza, ki ga je označil kot "pekel sovraštva in nasilja", je treba obsoditi vse oblike sovraštva, je poudaril, ob tem pa opozoril, da se je treba upreti vsakršni relativizaciji nacističnih zločinov. "Nemški nacionalsocialisti so mojo poljsko domovino spremenili v večno judovsko pokopališče," je rekel pred več kot 300 preživelimi iz taborišča smrti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ob tem je dodal, da Poljska "spoštuje in priznava" vlogo sovjetske Rdeče armade pri osvoboditvi Auschwitza pred 70 leti. Potegnil pa je tudi vzporednice med dvema totalitarizmoma - nemškim nacističnim režimom in sovjetskim, ob tem pa spomnil na pokol poljske elite v času sovjetskega diktatorja Stalina, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Največje pokopališče v zgodovini človeštva Zloglasno nacistično taborišče velja za največje pokopališče v zgodovini človeštva. V tamkajšnjih plinskih celicah so pobili več kot milijon ljudi. Poleg tega so številni umrli zaradi izčrpanosti, mučenja, lakote in posledic psevdomedicinskih poskusov.

Obletnica osvoboditve taborišča se v svetu obeležuje kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, bodo v Sloveniji prihodnje dni potekali številni dogodki v spomin na žrtve in preživele ter za ozaveščanje in izobraževanje o holokavstu.

Kot so še opozorili, pa ob tem ne gre spregledati številnih kriznih žarišč in nasilnih izrazov diskriminacije ter nestrpnosti, s katerimi se spopada svet danes. Na MZZ se bodo zato še naprej zavzemali za spoštovanje "vseh človekovih pravic za vse" in vladavine prava ter zagovarjali koncept odgovornosti zaščititi in preprečiti najhujše kršitve človekovih pravic.

V taborišča smrti deportiranih tudi 60 tisoč Slovencev O Auschwitzu in holokavstu je danes v državnem zboru spregovoril tudi predsednik parlamenta Milan Brglez. Dejal je, da holokavst ne simbolizira le moči spomina, temveč tudi moč in pomen učenja za boljšo prihodnost.

Danes obnavljamo in utrjujemo zavezanost spoštovanju človekovih pravic, različnosti, skupnemu razumevanju svobode, enakopravnosti in pravičnosti, je poudaril. Naša dolžnost je, da ta skupen potencial prenesemo na generacije, ki prihajajo.

Ob 70. obletnici osvoboditve Auschwitza je spomnil, da je bilo v taborišča smrti deportiranih tudi preko 60 tisoč Slovenk in Slovencev - več kot šestina se jih ni nikoli vrnila, slovenski Jud skorajda nobeden.

Na žalost pa holokavst, kljub svoji edinstvenosti, ni prvi primer zločina vseh zločinov. Zdi se, da niti milijoni žrtev holokavsta niso bili zadostno opozorilo, je dejal Brglez. "Morda se učimo prepočasi. Morda premalo. Morda nam še vedno ni dovolj mar."

Zgovorne pričevalke tega stanja so Kambodža, Ruanda in Srebrenica, je dejal Brglez in dodal, da politična utopija genocida še vedno ostaja nevarna skušnjava. A to lahko spremenimo in moramo spremeniti.