Četrtek, 2. 1. 2020, 17.13
4 leta, 11 mesecev
Hrvaška načrtuje, da bo kmalu v čakalnici za evro
Hrvaški premier Andrej Plenković je ob začetku hrvaškega predsedovanja Svetu EU ponovil prednostne naloge in osrednje teme med vodenjem unije v naslednjih šestih mesecih. Med drugim pričakuje, da se bo Hrvaška pripravila na vstop v čakalnico za evro - evropski mehanizem deviznih tečajev (ERM II).
Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je na današnji novinarski konferenci v Zagrebu ponovil, da bodo osrednje politične teme hrvaškega predsedovanja brexit, večletni finančni okvir EU, konferenca o prihodnosti Evrope in širitev unije. Prav tako je spomnil, da ima hrvaški program predsedovanja štiri tematske celote, v katerih je poudarek na Evropi, ki se razvija, povezuje, varuje in je vplivna na globalni ravni.
Plenković je po poročanju STA izpostavil, da bo ključna politična tema med hrvaškim predsedovanjem razprava o večletnem finančnem okvirju EU za obdobje 2021-2027. Ocenil je, da bo imel predsednik Evropskega sveta Charles Michel zaradi svoje nevtralnosti ključno vlogo pri doseganju kompromisa v pogajanjih o sedemletnem evropskem proračunu, ki ga bo treba sprejeti do konca leta.
Med strateškimi cilji uvedba evra in vstop v schengen
V tem kontekstu je med drugim izpostavil hrvaški strateški cilj uvedbe evra kot uradne valute na Hrvaškem. Kot je dejal, se Hrvaška že od julija lani pripravlja na vstop v ERM II. Pričakuje, da bodo do konca hrvaškega predsedovanja izpolnili vse kriterije, nato pa da se bo evro skupina med nemškim predsedovanjem Sveta EU v drugi polovici leta odločila za sprejetje hrvaške v ta mehanizem.
Hrvaški premier je po poročanju STA kot enega strateških hrvaških ciljev izpostavil tudi vstop Hrvaške v schengensko območje in izrazil pričakovanje, da bo Svet EU pozitivno ocenil pripravljenost Hrvaške na schengen. Spomnil je, da je prejšnja Evropska komisija lani ocenila, da hrvaška izpolnjuje tehnične kriterije za članstvo v tem območju.
Napovedal je, da bodo februarja stekli tudi pogovori o bodočih odnosih EU in Združenega kraljestva, potem ko bo slednje 31. januarja predvidoma zapustilo EU.
Po brexitu bo sledila tudi konferenca o prihodnosti Evrope, med katero bodo v naslednjih dveh letih in pol poskusili na različnih ravneh dobiti odgovore, po kateri poti naj bi projekt EU šel naprej. Ponovil je, da bo Hrvaška na ravni Sveta EU organizirala in koordinirala stališča vseh članic o vsebini, obsegu in sestavi konference.
Izpostavil je tudi pomembnost nadaljevanja procesa širitve EU na evropski jugovzhod. Potrdil je, da potekajo intenzivna pogajanja za dogovor o premostitvi blokad in odpiranju pogajalskih vrat za Severno Makedonijo in Albanijo še pred načrtovanim vrhom EU - Zahodni Balkan, ki bo potekal v začetku maja v Zagrebu.
14