Ponedeljek, 17. 3. 2025, 21.10
8 ur, 1 minuta
Bližnji vzhod
Izrael izvedel nove smrtonosne napade na Libanon in Gazo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,38
V izraelskih napadih na Gazo so bile ubite tri osebe, več je bilo ranjenih, je ob sklicevanju na palestinsko tiskovno agencijo Wafa poročala katarska televizija Al Jazeera.
Izraelska vojska je danes izvedla nove napade na jug Libanona in Gazo. Kot je sporočila, je zadela več libanonskih in palestinskih borcev. Po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje je bila v napadih na jugu Libanona ubita ena oseba, še tri so bile ranjene. Iz Gaze medtem poročajo o treh smrtnih žrtvah.
20.40 Donatorji Siriji obljubili skoraj šest milijard evrov pomoči
15.30 Izrael izvedel nove smrtonosne napade na Libanon in Gazo
6.30 Zunanji ministri EU o Ukrajini in Siriji
20.40 Donatorji Siriji obljubili skoraj šest milijard evrov pomoči
Udeleženci mednarodne donatorske konference, ki je danes potekala v Bruslju, so Siriji obljubili skupno 5,8 milijarde evrov pomoči, je sporočila evropska komisarka Dubravka Šuica, pristojna za Sredozemlje in širšo južno soseščino EU.
"Skupno smo obljubili 5,8 milijarde evrov v obliki nepovratnih sredstev in posojil," je povedala Šuica.
Pojasnila je, da nepovratna sredstva za pomoč Siriji in sirskim beguncem v regiji znašajo 4,2 milijarde, posojila pa 1,6 milijarde evrov. Po njenih besedah so glavne donatorice Unija in države članice EU, ki so skupno obljubile 80 odstotkov nepovratnih sredstev.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na konferenci napovedala, da bo EU v letošnjem in prihodnjem letu Siriji, kjer so decembra lani prevzeli oblast uporniki pod vodstvom islamistov, namenila 2,5 milijarde evrov pomoči.
Pomoč od vojne opustošeni Siriji bo prispevala tudi Slovenija. Pred začetkom konference v Bruslju je namreč državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin povedal, da bo Slovenija bližnjevzhodni državi namenila pomoč v višini 600 tisoč evrov za razminiranje.
Po podatkih Združenih narodov so bile doslej največja posamezna donatorica pomoči Siriji ZDA. Vendar pa je predsednik ZDA Donald Trump po prihodu na položaj ameriško pomoč tujini močno okrnil, zaradi česar so konference, kot je današnja, za od državljanske vojne opustošeno Sirijo toliko pomembnejše.
15.30 Izrael izvedel nove smrtonosne napade na Libanon in Gazo
"Pred kratkim je IDF (vojska) na območju Johmorja v južnem Libanonu zadela dva Hezbolahova terorista, ki sta služila kot opazovalca in vodila teroristične dejavnosti," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila izraelska vojska.
Kot navaja libanonska tiskovna agencija NNA, je Izrael z dronom napadel motor, na katerem sta se peljali dve osebi. Ostanki drona so nato zadeli bližnji kombi, v katerem je izbruhnil požar, in trgovino. V napadu je bila ubita ena oseba, še trije so bili ranjeni, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje.
Izrael s tovrstnimi napadi redno krši dogovor o prekinitvi ognja s šiitskim gibanjem Hezbolah. Kljub temu so se spopadi med stranema od sklenitve dogovora novembra lani v veliki meri zaustavili. Poleg napadov Izrael v nasprotju z dogovorom tudi po roku za umik iz Libanona ohranja nekatere položaje na jugu države.
Izraelska vojska je danes prav tako napadla osrednji in južni del Gaze. Kot je pojasnila, je v napadu na osrednji del enklave zadela tri palestinske borce, ki so v bližini izraelskih sil skušali namestiti eksplozivno sredstvo.
6.30 Zunanji ministri EU o Ukrajini in Siriji
Zunanji ministri držav članic EU bodo danes v Bruslju razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Na dnevnem redu imajo še odnose z ZDA, dogajanje v Siriji in v širši regiji Bližnjega vzhoda. Danes bo v Bruslju tudi konferenca o podpori Siriji pri tranziciji po padcu režima Bašarja Al Asada.
Ena od osrednjih tem zasedanja zunanjih ministrov EU, na katerem bo Slovenijo zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin, bo nadaljnja podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, ki traja že več kot tri leta. Po neuradnih informacijah jim bo visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas predstavila posodobljen predlog za vojaško pomoč Kijevu v letu 2025 v vrednosti do 40 milijard evrov.
Po pričakovanjih bodo govorili tudi o vlogi EU v pogovorih o končanju vojne v Ukrajini, ki so jih začele ZDA. Kijev je pretekli teden izrazil pripravljenost sprejeti ameriški predlog o 30-dnevni prekinitvi ognja, načelno pa ga je podprla tudi Moskva.
Zunanji ministri imajo na dnevnem redu še odnose z ZDA, ki so se po vrnitvi republikanca Donalda Trumpa v Belo hišo močno skrhali.
Washington ima pomembno vlogo tudi v regiji Bližnjega vzhoda, kjer v palestinski Gazi velja krhka prekinitev ognja med islamističnim gibanjem Hamas in izraelsko vojsko.
Poleg Bližnjega vzhoda bodo zunanji ministri EU razpravljali tudi o dogajanju v Siriji, kjer poteka tranzicija po decembrskem padcu režima Bašarja Al Asada.
Politični in humanitarni podpori Siriji na tej poti pa bo namenjena deveta mednarodna ministrska konferenca, ki bo v Bruslju potekala po zasedanju ministrov za zunanje zadeve. Udeležil se je bo tudi začasni sirski zunanji minister Asad Hasan Al Šajbani.
