Četrtek, 20. 3. 2025, 16.29
14 ur, 18 minut
Jambrek: Po izvolitvi Trumpa svet v posebnem stanju, prelomno tudi za Slovenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,96
Knjigo Soglasje za zgodovinski trenutek – Novi prispevki za slovenski pomladni program so predstavili pobudniki (z leve): Ivan Štuhec, Ernest Petrič, Alenka Puhar, (voditeljica pogovora Vida Petrovčič), Dimitrij Rupel, Žiga Turk, Peter Jambrek in Tomaž Zalaznik.
Slovenija potrebuje soglasje za zgodovinski trenutek, je prepričanih 74 intelektualcev, večinoma konservativne usmeritve, ki so napisali knjigo z istoimenskim naslovom s prispevki za slovenski pomladni program po vzoru 57. številke Nove revije iz februarja 1987. Ta je bila eden od tlakovcev na poti k slovenski osamosvojitvi. Eden od pobudnikov 57. številke in soavtor slovenske ustave Peter Jambrek je na predstavitvi knjige ocenil, da "živi svet od lanskega novembra v posebnem stanju zgoščenega prelomnega časa". Razmere so podobne kot v časih pomladi narodov leta 1848, pred in med 1. in 2. svetovno vojno ter ob koncu hladne vojne.
Slovenci znali najti same sebe
Slovenci so v prelomnih trenutkih znali "najti same sebe in poskrbeti zase" ter niso zamudili zgodovinskega trenutka, ki je pljuskal v Slovenijo iz sveta, je na predstavitvi v organizaciji iniciative Katedrala Svobode dejal Jambrek. V knjigi so tudi tokrat strnili misli v "slovenski nacionalni program".
Navidezna sprava
Nekdanji ustavni sodnik in notranji minister v vladi Andreja Bajuka je še ocenil, da je sprava v Sloveniji napačno zastavljena. Kljub stisku rok med nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom in ljubljanskim nadškofom metropolitom Alojzijem Šuštarjem leta 1990 v Kočevskem rogu je šlo zgolj za navidezno spravo, meni Jambrek.
"Pustite nas pri miru"
Nekdanji diplomat in predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič je dejal, da je Slovenija vse bolj odvisna od dogajanja v svetu, ker je vse bolj povezan. Ravnotežje moči se je spremenilo, Zahod ni več tako dominanten. Čeprav Rusija ni med prvimi desetimi državami po gospodarski moči, je jedrska sila, kar je treba upoštevati. Tu je še vse močnejša Kitajska. Ko se pogovarja z ljudmi iz islamskega sveta, Latinske Amerike in Afrike, mu pravijo le, "pustite nas pri miru", medtem ko je bil včasih Zahod vzor zaradi upoštevanja načel delitve oblasti, vladavine prava in človekovih pravic, je povedal Petrič.
Trumpova politika ni povsem brez soli, neko sobivanje z Rusijo je treba najti, ocenjuje Ernest Petrič.
Rdeča luč za stanje v državi
Petrič je kritičen do trenutnega stanja v državi, ki mu je prižgal rdečo luč. Ocenjuje, da ne samo v diplomaciji, ampak tudi na drugih področjih ne prevladuje načelo sposobnosti, ampak povprečnosti. Mediokriteta prevladuje nad meritokracijo, je menil. Eden od problemov Slovenije je, da večina zlorablja oblast, je prepričan.
Globoko nazaj v neprijetne čase
Petriča skrbijo tudi razmere v Ukrajini, saj če pade ta država in agresija postane zakonito sredstvo, bodo sledili novi posegi Rusije in drugih velikih sil, česar bi se morala Slovenija bati. Spomnil je na čas pred drugo svetovno vojno, ko so velike sile žrtvovale Češko in Sudete predale Nemčiji z argumentom, da bo potem nastopil stoletni mir. "Čez dve leti je sledila kataklizma druge svetovne vojne."
Ne trdi, da se zgodovina vedno ponavlja, a če bodo močni spet odločali o usodi majhnih, se bomo vrnili "globoko nazaj v neprijetne čase", opozarja Petrič.
Trump ni povsem brez soli
Za ameriškega predsednika Donalda Trumpa je menil, da sta njegova prioriteta Azija in rastoča Kitajska. Tako kot po koncu hladne vojne velja, da je treba narediti vse, da Rusija in Kitajska ne bosta delovali skupaj. Tako Trumpova politika ni povsem brez soli, neko sobivanje z Rusijo je treba najti, ocenjuje Petrič.
Ugasli nasmeh zgodovine in Türkova ukrajinska izjava
Pobudnik 57. številke Nove revije in večkratni zunanji minister Dimitrij Rupel v svojem prispevku z naslovom Ugasli nasmeh zgodovine piše o pomenu slovenske vključitve v EU in Nato, opozarja pa tudi na takratni in še vedno aktualni skepticizem do vojaškega zavezništva. Na predstavitvi se je čudil navdušenju nad Vladimirjem Putinom v Sloveniji ter slavljenju zavezništva med njim in Trumpom. Kritičen je bil tudi do izjave nekdanjega predsednika republike Danila Türka, da je Ukrajina vojno že izgubila.
Dimitrij Rupel se je čudil navdušenju nad Vladimirjem Putinom v Sloveniji ter slavljenju zavezništva med njim in Trumpom.
Večni čar socializma
Novinarka in publicistka Alenka Puhar je govorila o "večnem čaru socializma", čeprav je prejšnji sistem propadel ob visoki inflaciji in slabih gospodarskih razmerah. Nekaj let po padcu komunizma so se vse bolj hrabro začeli oglašati tisti, ki so govorili, da gre za krasno idejo, pred desetimi leti pa so začele nastajati tudi stranke, ki so "odkrito težile k obnovi samoupravnega modela", je dejala Puhar. "To je fenomen, ki ga je treba proučiti," je prepričana.
Počasni zaradi podedovanih vrednot socializma
Tudi profesor, računalnikar in publicist Žiga Turk je kritičen do razmer v Sloveniji, ki je po njegovih besedah po letu 1990 bistveno manj napredovala kot preostale vzhodnoevropske države, konkretno je omenil Poljsko in Estonijo. Napredek je počasnejši, ker da nimamo pravih vrednot, elit in institucij. "Vse troje smo nespremenjeno podedovali od prejšnjega sistema," je dejal. Tudi on je prepričan, da je sedanji prelomni čas pravi za korenite reforme.
Med pobudniki knjige sta bila tudi Ivan Štuhec in Tomaž Zalaznik, med udeleženci predstavitve pa smo med drugimi opazili še Lojzeta Peterleta, Boruta Pahorja, Aleša Hojsa, Dejana Verčiča, Mateja Avblja, Janeza Ciglerja Kralja, Andreja Drapala, Frana Adama, Jožeta Dežmana in Boža Cerarja.
