Zeleni prehod
ameriške volitve
Nedelja, 27. 10. 2024, 22.00
3 tedne, 5 dni
Kaj se bo zgodilo s svetom, če bo zmagal Trump? To je za zdaj znano.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,54
Američani bodo 5. novembra volili novega predsednika. Na izbiro imajo zdajšnjo podpredsednico Kamalo Harris in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Zmaga demokratke bi najverjetneje pomenila nadaljevanje zdajšnje ameriške politike, večja uganka pa je, kakšna bo Trumpova politika v morebitnem drugem mandatu.
Donald Trump je bil predsednik ZDA že med januarjem 2017 in januarjem 2021. Kljub velikopoteznim obljubam pred volitvami leta 2016 je v Beli hiši vodil tipično republikansko politiko z nizkimi davki. Ni bilo velikega zidu na meji z Mehiko ali kakšne res velike trgovinske vojne, ki bi usodno vplivala na svetovno trgovino. Ni izstopil iz Nata in prav tako ni sprožil nobene nove vojne. Njegov odhod iz Bele hiše je negativno zaznamovalo zavračanje izidov volitev leta 2020 in napad njegovih privržencev na kongres. Kaj pa bo Trump storil v morebitnem drugem mandatu? Lahko negativno vpliva na gospodarsko kondicijo Evrope in njeno strateško varnost? Bo "podaril" Ukrajino Rusiji? Bo dal zeleno luč za napad na iranske jedrske objekte?
"Če bo Trump znova postal predsednik ZDA, bomo odpirali šampanjce," je v začetku oktobra letos dejal madžarski premier Viktor Orban. Madžarski premier, ki ima vzdevek Putinov trojanski konj v EU, je imel pri tem v mislih obljube Donalda Trumpa, da bo hitro končal vojno v Ukrajini. Pri tem Trump nikoli ni natančno razložil, kako bo končal vojno v Ukrajini.
Trumpova javna nenaklonjenost Ukrajini
Trump je javno nenaklonjen Ukrajini in ameriški denarni pomoči tej državi. A dejstvo je tudi, da so na koncu tudi njegovi republikanci v kongresu, brez dvoma tudi z njegovim soglasjem, po nekajmesečnem odlašanju (ki je sumljivo sovpadalo z volitvami za republikansko predsedniško nominacijo) podprli milijardno pomoč Ukrajini.
Bogomil Ferfila, zunanjepolitični komentator, poznavalec ameriške politike in profesor na Novi univerzi, je za Siol.net povedal, da ima Ukrajina zaveznika zlasti v demokratski stranki, ne pa tudi v republikancih oziroma v ZDA nasploh.
Hiter konec vojne v Ukrajini
"Verjetno je, da bo Trump v primeru zmage na volitvah pomoč Ukrajini v veliki meri znižal ali pomoč celo ukinil. V tem primeru bo Ukrajina morala skleniti premirje z Rusijo, Volodimir Zelenski pa bo moral oditi z oblasti," je dejal Ferfila in dodal, da bo Ukrajina v tem primeru postala nov zamrznjeni konflikt, kopija Moldavije in Gruzije.
"Če bo zmagala Kamala Harris, bo vojna v Ukrajini trajala še dolgo, če zmaga Trump, pa se lahko vojna relativno hitro konča," je prepričan Ferfila.
Bo Trump ZDA popeljal iz Nata?
Kot vemo, je Trump že pred volitvami leta 2016 za Nato govoril, da je preživet in predrag za vzdrževanje. Premišljeval je tudi o izstopu ZDA iz Nata. V času prvega mandata te napovedi ni uresničil. Bo podobno tudi v njegovem morebitnem drugem mandatu v Beli hiši? Februarja letos je pognal strah v kosti ruskim sosedam, ko je na nekem predvolilnem shodu v času republikanskih primarnih volitev dejal, da bo spodbujal ruske napade na vse članice Nata, ki ne izpolnjujejo finančnih obveznosti (vsaj dva odstotka bruto domačega proizvoda za obrambne izdatke, op. p.).
Jeleno Juvan veliko bolj kot Trumpova politika do Nata skrbijo njegove napovedi glede konca pomoči Ukrajini.
O tem, ali bo Trump ZDA v morebitnem drugem mandatu popeljal iz Nata, smo povprašali Jeleno Juvan s katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Ta glede ameriške politike do Nata v primeru, da bo Trump ponovno predsednik ZDA, ne pričakuje drastičnih sprememb. "Tudi v njegovem prvem mandatu jih potem ni bilo, kljub takšnim napovedim v času kampanje," pravi.
Jeleno Juvan veliko bolj kot Trumpova politika do Nata skrbijo njegove napovedi glede konca pomoči Ukrajini. "Ukrajina namreč nujno potrebuje ameriško podporo in tudi Evropa jo potrebuje. Evropa oziroma države EU so brez ZDA 'gole in bose' kljub dvigu obrambnih proračunov in okrepljenemu oboroževanju zadnjih let. Predvsem pa se moramo vprašati, ali želimo, da se vojna v Ukrajini konča tako, kot to napoveduje Trump. Z Ukrajino, ki ima 20 odstotkov svojega ozemlja okupiranega, in z Rusijo kot zmagovalko? Torej z zmago agresorja in nekoga, ki krši vsa pravila v mednarodni skupnosti."
So pred nami nemirna leta v svetovni trgovini?
Trump je tudi zagovornik protekcionizma in obljublja uvedbo visokih carin. Nemški poznavalec ZDA Thomas Jäger je tako za nemški tednik Focus povedal, da bi lahko Nemčijo, ki je izvozno usmerjena država, uresničitev Trumpovih napovedi o carinah (60 odstotkov za kitajske in 20 odstotkov za nemške izdelke) še zlasti močno prizadela.
Seveda bi ta udarec nemškemu gospodarstvu čutili tudi drugod po Evropi, ker je nemško gospodarstvo lokomotiva evropskega gospodarstva. Vemo tudi, da je Nemčija tudi naša največja trgovinska partnerica, torej bi negativne posledice morebitnih Trumpovih ukrepov, ki bi svetovno trgovino pahnili v nemirno morje, čutili tudi v slovenskem gospodarstvu.
Poleg tega, kot opozarja Jäger, bi imelo negativne posledice za Evropo tudi morebitno katastrofalno poslabšanje razmer v Ukrajini, če ZDA ne bodo več podpirale Kijeva.
Nobenih sprememb v ameriški politiki do Izraela?
Če so razlike med demokrati in republikanci glede Ukrajine, pa, kot meni Ferfila, ni takšnih razlik glede Izraela oziroma ameriške bližnjevzhodne politike. Pri ameriški politiki do Izraela je treba upoštevati tudi velik vpliv ameriških Judov, poudarja.
Kot pravi Ferfila, bo Trump nadaljeval Bidnovo politiko do Kitajske, ker je pravzaprav avtor te politike. Prav Trump je bil tisti, ki je uvedel carine na kitajske izdelke, Biden je to politiko le nadaljeval.
"Zelo sočustvujem s Palestinci, ampak oni so 7. oktobra lani sprožili napad na jug Izraela. Ali jim je to bilo treba storiti? Poleg tega se je v Gazo v preteklih letih steklo na desetine milijard denarja. Če bi oni (Hamas, op. p.) dali denar ljudem, bi bila lahko Gaza Libanon v najbolj zlatih časih, trgovski most med Evropo in Bližnjim vzhodom, namesto tega pa so ves denar zmetali v rove in rakete. Napad na Izrael je bil načrtovan samomor Hamasa. Nora in nepotrebna vojna, ki jo je zakuhal Iran," pojasnjuje profesor.
Kaj se bo zgodilo z Iranom?
Trump torej po mnenju Ferfile ne bi spreminjal ameriške politike do Izraela. Kaj pa ameriška politika do Irana? Kot vemo, Izrael in Iran že nekaj časa občasno napadata eden drugega. Zdaj se pričakuje izraelski povračilni napad zaradi iranskega raketnega napada v začetku letošnjega oktobra (pogovor s Ferfilo je bil opravljen pred sobotnim povračilnim izraelskim napadom na Iran, op. p.).
"Nek odgovor mora biti, takšna je logika na Bližnjem vzhodu. Najbolj bi prizadelo Iran, če bi Izrael uničil objekte, kjer razvija jedrski program. Ti objekti so locirani okoli 50 metrov pod zemljo. Izrael kljub popolnemu nadzoru na nebu nima bomb, ki bi uničile te podzemne bunkerje, imajo pa jih ZDA. A ZDA ne dajo teh bomb Izraelu, ker bi verjetno Iran kot povračilni ukrep napadel ameriška vojaška oporišča v zalivskih državah. Če bi Iranci napadli ameriška vojaška oporišča, so ZDA v vojni," pojasnjuje Ferfila.
Veliko negotovosti je zlasti glede Trumpove politike do Ukrajine v morebitnem drugem mandatu. Vsaj javno Trump ni naklonjen Ukrajini in pogosto laskavo govori o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu. Zato se številni bojijo (še zlasti je seveda ta strah prisoten v Ukrajini), da se bo Trump o usodi Ukrajine pogovarjal s Putinom, ne da bi pri končni rešitvi upošteval interese Kijeva.
ZDA zato zadržujejo Izrael, da ne udari po jedrskih objektih, ampak želijo, da Izraelci napadejo letališča ali raketna izstrelišča.
Trumpova zelena luč za napad na jedrske objekte v Iranu?
Bi Trump za razliko od Joeja Bidna dal Izraelu bombe za uničenje podzemnih bunkerjev in prižgal Izraelu zeleno luč za napad ali morda sam napadel Iran? "Ne," je prepričan Ferfila in dodaja: "Tukaj ne bo sprememb. Trump se hvali, da ni začel nobene vojne in da bo končal vojno v Ukrajini v 14 dneh. Zaveda se, da ta vojna ni v ameriškem interesu."
Kaj se bo zgodilo s Tajvanom?
Morebitno novo vojaško žarišče je lahko tudi Tajvan, saj se mu Peking za nobeno ceno ne želi odreči. Bi ga Trump branil v primeru kitajskega napada?
V ZDA dvigajo prah izjave nekdanjega vodje Trumpovega osebja Johna Kellyja (na fotografiji skupaj s Trumpom) v intervjuju za New York Times. Kelly, ki je upokojeni general, je dejal, da Trump ustreza definiciji fašista, da bi vladal kot diktator, če bi mu bilo dovoljeno, in da ne razume ustave ali koncepta pravne države. Potrdil je prejšnja poročila, da je Trump dal občudujoče izjave o Adolfu Hitlerju. Kelly je bil vodja Trumpovega osebja med julijem 2017 in januarjem 2019. Demokrati še zlasti opozarjajo, da je bil Trump v prvem mandatu v Beli hiši obkrožen z ljudmi, kot je bil Kelly, ki so ga zadrževali, v morebitnem mandatu pa bi Trump brez zadržkov uveljavljal svojo politiko.
Kot pravi Ferfila, sta Tajvan in Ukrajina ameriška nadomestna vojaka. "Postopoma bo Tajvan postal predrag za ZDA in ga bodo počasi prepustile Kitajski oziroma ga bodo vnovčile kot svojega asa in v zameno dobile nekaj drugega. A to se bo zgodilo le v primeru, da ne bo prišlo do popolnega razkola med Washingtonom in Pekingom. V tem primeru ZDA Tajvana ne bodo prepustile Kitajski."
Kot pravi Ferfila, bo Trump nadaljeval Bidnovo politiko do Kitajske, ker je pravzaprav avtor te politike. Prav Trump je bil tisti, ki je uvedel carine na kitajske izdelke, Biden je to politiko le nadaljeval.
Bo Trump blokiral zeleni prehod?
Za Trumpa se ve, da ni navdušen nad zelenim prehodom, ampak raje podpira črpanje nafte in izkopavanje premoga. Bi lahko njegova izvolitev ogrozila zeleni prehod – to je prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije?
"Trump se z zagovarjanjem črpanja nafte obnaša v skladu z interesi naftarjev, ki ga tudi podpirajo. Vemo tudi, da na politični desnici, ne samo v ZDA, podobno je tudi v Sloveniji, zagovarjajo stališče, da na vrat na nos zeleni prehod ni nujen. To desno stališče ima tudi svoje razloge. Vetrna, sončna energija ... to je vse dolgoročno. Tudi tehnologija še ni razvita. Na kratki rok ima torej Trump prav, na dolgi rok pa je neka alternativa nujna," je prepričan Ferfila.
Po besedah Ferfile trenutno tudi še ni države na svetu, kjer bi zelena energija predstavljala več kot 30 odstotkov deleža. Vse drugo so fosilna goriva. V ZDA je delež zelene energije verjetno pod desetimi odstotki. Zeleni viri energije so tako trenutno le neko dopolnilo.
