Kakšen predsednik bi bil Donald Trump?

Republikanski kandidat za ameriškega predsednika Donald Trump vsak dan postreže z novim škandalom. Te dni je denimo zasmehoval hendikepiranega novinarja New York Timesa. Pretekli teden je zahteval, da naredijo sezname ameriških muslimanov in jim izdajo posebne osebne izkaznice. A gleda na to, da kaže da bo bogataš res republikanski kandidat za predsednika so se že pokazali obrisi njegove predsedniške politike. Trump namreč pred vstopom v tekmo ni imel izdelanega programa. Iz njegovih dosedanjih izjav lahko vidimo, kakšen predsednik bi bil Donald Trump.

Klimatske spremembe so šala Ker se bo ravno začela svetovna konferenca o podnebnih spremembah, je Trump razložil, da je to „šala“ saj podnebne spremembe ne obstajajo.

Meni sicer, da je potrebno imeti „čist zrak in čisto vodo,“ omejevati poslovanje podjetij zaradi podnebnih sprememb pa je napačno, ker bi bila potem podjetja manj konkurenčna. „To veliko stane, a nihče ne ve, ali deluje ali ne,“ je dejal.

Zunanja politika: Putinov prijatelj V zunanji politiki se je do sedaj Trump ukvarjal z dvema temama: Kitajsko in terorizmom. Kitajce bi najprej naučil pravil o kraji intelektualne lastnine, jih prisilil, da bi sprejeli delovne in okoljske standarde ter preprečil, da bi še naprej namerno nižali vrednost svoje valute. Nato je dejal, bi bila Kitajska odličen gospodarski partner ZDA.

Kar se tiče terorizma ima preprosto rešitev. Zatrdil je, da noben drug politik ne bi bil strožji do teroristov kot on saj bi jih „zbombardiral kot hudiče.“ Predvsem pa bi presekal njihove poti prodaje nafte. V boju proti terorizmu ne bi bilo omejitev, dovolil bi vse načine zasliševanja teroristov, saj so metode kot je navidezno utapljanje „drobiž v primerjavi z metodami, ki jih uporabljajo oni.“ Pri tem je mislil na obglavljanje.

Prav tako je prepričan, da bi z Vladimirjem Putinom odlično sodeloval in bi z lahkoto vodila svet. Sedaj je svet v težavah, ker se Barack Obama in Putin ne marata in se ne moreta niti pogajati, medtem ko bi se on in Putin odlično razumela in „ne bi imeli več takšnih problemov, kot jih imamo sedaj.“

Manj problemov pa bi imel svet tudi, če ne bi ubili Sadama Huseina in Moamerja Gadafija, saj sta se oba dobro borila proti terorizmu.

V boju proti terorizmu pa bi tudi zavrnil vse sirijske begunce, ki bi hoteli v ZDA, ker so med nji gotovo teroristi. Tiste, ki pa so že v ZDA bi nemudoma deportiral.

Reforma priseljenske politike Sploh so priseljenci in muslimani velik trn v peti Donalda Trumpa. Muslimane bi podvrgel strogi kontroli. Tudi zato, ker je prepričan, da so ameriški muslimani slavili napad 11. septembra. Zato bi morali strogo nadzorovati mošeje in to ne glede na to, če se komu to zdi politično nekorektno.

Kar se tiče drugih priseljencev bi nemudoma zgradil še višji zid med ZDA in Mehiko, za kar pa bi morala plačati Mehika, saj ta država v ZDA pošilja „kriminalce in posiljevalce.“ Nikakor ne bi skušal pomagati priseljencem, ki so v državi brez dokumentov. Ilegalne priseljene, ki so že v ZDA bi nemudoma deportiral, vseh 11 milijonov. Trdi, da bi bila njegova priseljenska reforma „humana in učinkovita.“ Prav tako bi ukinil možnost, da otroci priseljenci dobijo ameriško državljanstvo če so rojeni v ZDA.

Brezposelnost in davčna reforma Donald Trump je prepričan, da so uradni ameriški podatki o brezposelnosti napačni in da ta nikakor ni 5 odstotna kot navaja statistika. Sam navaja številke od 20 do 42 odstotkov. Ni sicer navedel konkretnih namer, kako bi zmanjšal brezposelnost, je pa napovedal gospodarski razcvet zaradi davčne reforme.

Vsi, ki bi zaslužili manj kot 23.000 evrov letno oziroma zakonca 46.000 evrov, ne bi plačali dohodnine. „Ti bi oddali le eno stran davčne napovedi, na kateri bi pisalo Zmagal sem;“ je dejal. Davek na dobiček podjetij bi znižal na 15 odstotkov, multinacionalkam pa bi omogočil, da denar, ki ga imajo sedaj v tujini ponovno prinesejo v ZDA z deset odstotno obdavčitvijo. Trdi, da če bi storili tako, ne bi bilo potrebno zmanjševati socialnih transferjev, ker bi država imela dovolj denarja.

Zdravstvena reforma Kar se tiče zdravstvene reforme v Ameriki sicer trdi, da bi morali vsi državljani imeti zdravstveno zavarovanje, a bi pristojnosti o tem vrnil posameznim zveznim državam, zavarovanje pa prepustil tržnim zakonitostim.

Bi pa več vlagal v duševno zdravje Američanov, saj bi tako vsaj trdi, preprečili množična streljanja. Ne s prepovedjo nošnje orožja, ker „vlada nima pravice omejevati kakšno orožje lahko nosijo pošteni ljudje.“