Četrtek, 9. 1. 2025, 13.59
7 ur, 8 minut
Kanadčani vračajo udarec Trumpu. To so deli ZDA, ki jih vabijo k sebi.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,39
Donald Trump je po volitvah začel groziti s priključitvijo Kanade. Verjetno gre za njegovo taktiko, s katero skuša preusmeriti pozornost ameriških volivcev od tega, da ne bo izpolnil glavnih predvolilnih obljub. Prav tako bi to lahko bila oblika pritiska na Kanado zaradi njenega trgovinskega presežka z ZDA. Na fotografiji: kanadska navijačica na enem od športnih dogodkov.
Načrti novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi priključil Kanado k ZDA kot 51. ameriško zvezno državo, so seveda sprožili burne odzive. Medtem ko nekateri najbolj vneti Trumpovi privrženci sanjarijo celo o priključitvi Mehike, pa je kanadska voditeljica Zelenih šaljivo predlagala, da bi se lahko ameriške zvezne države Kalifornija, Oregon in Washington priključile Kanadi.
Pred volitvami je Donald Trump med drugim obljubljal strog nadzor na meji z Mehiko, takojšen izgon na milijone nezakonitih priseljencev, boj proti inflaciji, vrnitev industrijskih delovnih mest v ZDA in carine na tuje izdelke. Demokrate je tudi obtoževal, da ZDA potiskajo v tretjo svetovno vojno.
Po volitvah Trump sega po Kanadi
Po volitvah pa je Trump podprl vizumski sistem H1B, ki ga je pred volitvami grajal, ni več veliko govora o znižanju inflacije, pa tudi izgoni na milijone nezakonitih priseljencev (ti predstavljajo pet odstotkov ameriške delovne sile) vsaj za zdaj niso več v prvem načrtu.
Namesto tega zdaj Trump po volitvah Američanom obljublja zasedbo Panamskega prekopa, priključitev Grenlandije in Kanade (zadnja naj bi bila 51. ameriška zvezna država) in preimenovanje Mehiškega zaliva v Ameriški zaliv (eden od uporabnikov na omrežju X se je zato vprašal, ali bo tudi ameriško zvezno državo Novo Mehiko preimenoval v Novo Ameriko).
Predlogi o izgonu Kanadčanov na Kubo
Nekateri njegovi najbolj vneti privrženci na družbenih omrežjih (v ospredju je seveda X Trumpovega zaveznika Elona Muska) celo zahtevajo priključitev Mehike (taiste Mehike, na meji s katero je Trump pred volitvami leta 2016 obljubljal gradnjo velikega zidu) ter razpravljajo o tem, ali bi lahko Kanadčani po priključitvi imeli volilno pravico, ker so bolj levo usmerjeni kot ameriški volivci. Nekateri celo predlagajo izgon levo usmerjenih Kanadčanov na Kubo, v Rusijo in druge države.
NEW: President-elect Donald Trump said Wednesday it would be “a great idea” for Canada to become the 51st US state, teasing on social media that “many Canadians” welcome the idea, as Ottawa is wracked by a political crisis https://t.co/dW57hHxrEG pic.twitter.com/slE8UyMsNm
— Insider Paper (@TheInsiderPaper) December 18, 2024
Trumpov vneti privrženec Ben Shapiro je celo tvitnil, da bodo po zasedbi Kanade zdaj odhajajočega kanadskega premierja Justina Trudeauja izgnali v Panamo, da bo tam delal na Panamskem prekopu.
Trump ponižuje Trudeauja
Liberalec Trudeau je velik trn v peti ameriški desnici. Trump ga je po zadnjem srečanju z njim ponižal z besedami, da je kanadski guverner (guvernerji so voditelji ameriških zveznih držav, kar je seveda namig, da je za Trumpa Kanada le ena od ameriških zveznih držav, ne pa suverena država).
Po Trumpovi novinarski konferenci, da bo sprožil trgovinsko vojno oziroma uvedel carine na kanadske izdelke, če se Kanada ne bo priključila ZDA, se je na omrežju X oglasil tudi Trudeau in zapisal, da ni niti trohice možnosti, da bi Kanada postala del ZDA. Ta njegova objava je seveda sprožila številne odzive.
Musk se norčuje iz Trudeauja
Musk je celo žaljivo zapisal: "Punčka, nisi več guvernerka Kanade, zato tvoje mnenje ne šteje."
Kanadska ponudba Kaliforniji, Oregonu in Washingtonu
Oglasila pa se je tudi voditeljica kanadskih Zelenih Elizabeth May. Ta je obudila desetletja staro zamisel, da bi kanadska provinca Britanska Kolumbija skupaj z ameriškimi zveznimi državami Kalifornijo, Washingtonom in Oregonom oblikovala novo državo z imenom Kaskadija (ang. Cascadia).
Elizabeth May o t. i. Kaskadiji:
You finally have a comeback after quitting? pic.twitter.com/BzBxKXrQfK
— CamTastic (@CamTastick) January 7, 2025
"Mislite, da (Kanada, op. p.) želimo biti 51. država? Ne. Morda bi Kalifornija želela biti enajsta (kanadska, op. p.) provinca. Kaj pa mislite o tem? Kalifornija, Oregon, Washington," je dejala po poročanju kanadskih medijev.
Splošno zdravstveno zavarovanje in varnejše ulice
Voditeljica kanadskih Zelenih je prebivalcem omenjenih zveznih držav obljubila pravice, ki jih imajo Kanadčani, med drugim splošno zdravstveno zavarovanje oziroma brezplačno zdravstvo, tako da ne bo več eno leto starih otrok, ki ne morejo brezplačno do zdravnika, zaradi česar morajo starši zbirati denar s pomočjo spleta.
Obljubila je tudi varnejše ulice, stroge zakone o orožju in brezplačen splav. Republikance je skušala za svojo zamisel pridobiti tudi z besedami, da se bodo s priključitvijo Kalifornije, Oregona in Washingtona znebili zveznih držav, ki vedno volijo za njihove nasprotnike demokrate.
Kanada je s skoraj deset milijoni kvadratnih kilometrov po velikosti druga največja država na svetu (večja je samo Rusija) in ima najdaljšo obalo na svetu. Kanadčanov je okoli 41,5 milijona (Američanov pa nekaj več kot 345 milijonov). Kanada je parlamentarna demokracija, ni pa republika, kot so ZDA, ampak monarhija. Kanadski monarh je britanski kralj Karel III. Predstavnik britanskega kralja je kanadski generalni guverner, to funkcijo zdaj zaseda Mary Simon. Glavna politična funkcija v Kanadi pa je kanadski premier.
Območje na vzhodu današnje Kanade je bilo najprej francoska kolonija, ki pa so jo v 18. stoletju zasedli Britanci. Po ameriški osamosvojitvi je bila Kanada pribežališče t. i. lojalistov, tj. prebivalcev britanskih kolonij, ki so po ameriški revoluciji ostali zvesti britanski kroni. Ko so ZDA leta 1812 skušale izkoristiti britansko vojno z Napoleonovo Francijo in napadle Kanado, so bili Američani poraženi.
Leta 1867 je postala Kanada britanski dominion znotraj britanskega imperija in je dobila široko samoupravo. Še bolj neodvisna od Londona je postala leta 1931. Leta 1982 so bile odpravljene še zadnje vezi med Kanado in britanskim parlamentom – Kanada je tako postala popolnoma suverena država.
