Katalonski predsednik zahteva novo davčno ureditev za Katalonijo

Medtem ko se španska gospodarska kriza poglablja, se navzven kažejo prvi znaki regionalnih razprtij. Pretekli teden je ulice v Barceloni preplavila 1,5-milijonska množica, ki je zahtevala neodvisnost Katalonije, zaradi česar so v Madridu močno zaskrbljeni. V upanju, da bi narod znova združila, sta španski kralj Juan Carlos in premier Mariano Rajoy pozvala k enotnosti, saj sta prepričana, da bodo le tako uspešno prebrodili največjo gospodarsko krizo, kar jih Španija pomni. V Kataloniji, najbogatejši španski provinci, se je ideja o neodvisnosti province še okrepila. Več kot polovica Kataloncev namreč podpira idejo o ločeni državi, so pokazale nedavne javnomnenjske ankete. Čeprav je proteste ob državnem prazniku, nacionalnem dnevu Katalonije, podprlo več kot milijon ljudi, pa so nekateri prepričani, da pot do neodvisnosti ne bo tako hitra. "Odcepitev bo težka in dolgotrajna … Če bi se želeli odcepiti, bi morali o tem razpravljati na referendumu, na katerem pa ne bomo zmagali," je za Reuters komentiral eden od protestnikov Jose Maria Prats.

Posebna davčna politika za Katalonijo

Katalonci so namreč prepričani, da bo Madrid provinco finančno popolnoma izčrpal, zaradi česar tudi sami trpijo, čeprav Katalonija sicer predstavlja eno petino celotnega španskega gospodarstva. Osrednja vlada namreč Katalonijo obdavčuje na poseben način, prihodek od davkov pa razporedi med preostale španske province, ki nimajo tolikšnega prihodka. "Kriza je pokazala, da regionalni finančni sistem ne deluje. Brez dvoma moramo zahtevati premik k zveznemu sistemu obdavčitve," je prepričan Jose Ignacio Conde-Ruiz, podpredsednik fundacije za aplikativno ekonomijo FEDEA.

Včeraj pa se je s španskim premierjem Rajoyem sestal predsednik Katalonije Artur Mas, ki je od španske vlade zahteval osvoboditev Katalonije izpod zdajšnjega davčnega sistema. Mas, ki sicer podpira idejo o še večji avtonomnosti Katalonije, vendar ne odcepitve, je Kataloncem obljubil, da se bo zavzemal za podoben referendum, kot ga bo leta 2014 imela Škotska, ki se želi odcepiti od Velike Britanije.

Tudi Katalonija ob koncu leta s primanjkljajem

Osamosvojitvene težnje pa predstavljajo težavo španskemu premierju Rajoyu, ki si prizadeva, da bi ukrotil španski proračunski primanjkljaj in s tem preprečil, da bi tudi Španija šla po poti Grčije, Irske in Portugalske. Premier pa je regionalnim vladam celo zagrozil, da bo moral posredovati, če same ne bodo zmogle poskrbeti za primanjkljaj. Čeprav je Katalonija ena bogatejših provinc, pa ji letošnje leto ne bo naklonjeno, saj bo po nekaterih podatkih poslovala z izgubo, kar pomeni, da bo morala za dodatna finančna sredstva zaprositi osrednjo vlado. Madridski ekonomisti pa ob prepričanju katalonske vlade, da prispevajo večino davkov, samo skomigajo z rameni. Prepričani so namreč, da bi isto lahko trdile tudi nekatere druge province. med čakanjem na to, ali bo Katalonija dosegla svojo neodvisnost, pa Evropska unija pravi, da bi morala Katalonija, če bi se odcepila, ponovno zaprositi za članstvo v EU, kar bi otežilo njene odnose z EU.