Sreda, 24. 5. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Kdaj bo Slovenija po bogastvu dohitela Avstrijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,03
14
Slovenija po številnih gospodarskih kazalnikih zaostaja za Avstrijo, a ne po vseh. Po nekaterih namreč sosedo onkraj Karavank prehitevamo. Poglejmo podrobneje.
V Slovenijo danes prihaja na obisk avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen. Gre za prvi obisk novega predsednika naše severne sosede v naši državi.
- Je bila Slovenija nekoč res bogata kot Avstrija?
- Zakaj Slovenija še sto let ne bo postala druga Švica
- Zakaj je Slovenija bogatejša od Hrvaške
- Zakaj je Slovenija še vedno bogatejša od Češke
Avstrija je naša najbogatejša soseda
Avstrija je država, s katero se Slovenija rada primerja. Ne nazadnje gre za našo najbogatejšo sosedo. Če je Slovenija veliko bogatejša od vzhodne sosede Madžarske in južne sosede Hrvaške, na drugi strani zaostajamo za zahodno sosedo Italijo in še bolj za Avstrijo.
Zgodovinsko imata Slovenija in Avstrija veliko skupnih točk. Več kot tisočletje smo bili Slovenci in prebivalci današnje Avstrije del istih političnih enot (nazadnje v obliki Habsburške monarhije), in sicer vse do leta 1918. Tako Slovenija kot Avstrija sta srednjeevropski državi, oba sta tudi del alpskega sveta, torej prostora, ki je tudi izjemno gospodarsko razvit in dinamičen.
Neulovljiva Avstrija
Po letu 1918 in razpadu Habsburške monarhije je Slovenija, ki je bila nato desetletja del Jugoslavije, stalno gospodarsko zaostajala za državo onkraj Karavank.
Pred drugo svetovno vojno se je Slovenija – med drugim s pomočjo češkega kapitala in politike gospodarskega protekcionizma – začela vse bolj industrializirati, a Avstrije ni nikoli dohitela.
Socialistična Slovenija in Avstrija
Po drugi svetovni vojni je Slovenija postala del socialistične Jugoslavije, Avstrija, kjer se je vzpostavilo dvovladje med konservativci in socialisti, pa del kapitalističnega zahodnega sveta.
Avstrija, ki ji od januarja letos predseduje Alexander Van der Bellen, je po drugi svetovni vojni postala zgodba o uspehu. Temelj tega uspeha je bilo sodelovanje med politično desnico in levico.
Po izračunih britanskega ekonomskega zgodovinarja Angusa Maddisona je imela Slovenija leta 1952 bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca 2.347 mednarodnih dolarjev, Avstrija pa 3.967 mednarodnih dolarjev.
Leta 1952 skoraj 60 odstotkov avstrijskega BDP
Torej je imela Slovenija sedem let po drugi svetovni vojni glede na življenjske stroške (to je BDP, merjen glede na kupno moč) 59,2 odstotka avstrijskega BDP.
Poznamo nominalni BDP na prebivalca in BDP na prebivalca glede na kupno moč, ta upošteva primerjavo življenjskih stroškov v posameznih državah. Ker je življenje v manj bogatih državah praviloma cenejše, je razlika med bogatimi ter manj bogatimi oziroma revnejšimi državami manjša, ko merimo BDP glede na kupno moč na domačem trgu.
Dohitevanje Avstrije po kupni moči
V poznejših desetletjih je socialistična Slovenija pri BDP, merjenem po kupni moči, dohitevala sosedo Avstrijo. Leta 1979 je imela tako Slovenija po Maddisonovih izračunih BDP na 12.752 mednarodnih dolarjev, Avstrija pa 13.448 mednarodnih dolarjev.
Pred drugo svetovno vojno je bila večina prebivalcev Slovenije kmetov. Leta 1931 se je tako kljub vse večji industrializaciji s kmetijstvom ukvarjalo več kot 60 odstotkov prebivalcev Dravske banovine (politična enota, ki je obsegala skoraj vse slovensko etnično ozemlje v predvojni Jugoslaviji), na vasi pa je živelo 83 odstotkov prebivalcev. Po vojni se je socialistična Slovenija popolnoma industrializirala. Gradile so se tovarne (na fotografiji: tovarna Litostroj v Ljubljani), mestno prebivalstvo je naraščalo, blaginja se je povečala, Sloveniji je uspelo doseči polno zaposlenost ...
Slovenija, ki se je po letu 1945 pospešeno industrializirala in (p)ostala daleč najbogatejši del jugoslovanske zvezne države, je torej imela ob koncu zlatih sedemdesetih let glede na življenjske stroške 94,8 odstotka avstrijskega BDP.
Leta 1979 je Slovenija ulovila Avstrijo, toda ...
Drugače povedano: po kupni moči so Slovenci leta 1979 dohiteli Avstrijce. Malo manj bleščeča je zgodba, če merimo nominalni BDP (preračunan iz podatkov Združenih narodov, op. p.).
Leta 1979 je imela Avstrija nominalni BDP na prebivalca 9.698 dolarjev, Slovenija pa 6.440 dolarjev oziroma 66,4 odstotka avstrijskega BDP na prebivalca.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Jugoslavija, katere del je bila Slovenija, doživela draginjo in podivjano hiperinflacijo. Ni čudno, da se je konec osemdesetih letih v Sloveniji vse bolj krepila idejo o lastni valuti, ki bo trdna in konvertibilna. Z ustanovitvijo slovenske države se je to tudi uresničilo: dobili smo tolar.
Krizna osemdeseta
Nato so za socialistično Slovenijo prišla krizna osemdeseta. To je bil čas dragega denarja in višjih obrestnih mer na svetovnem finančnem trgu. Leta 1979 je svet po iranski islamski revoluciji udarila druga naftna kriza, slaba novica za države z nekonvertibilno in ne preveč trdno valuto, kot je bila Jugoslavija.
Številne države, tudi Jugoslavija, so zato v osemdesetih letih padle v dolžniško krizo. Življenje v Sloveniji je postalo dražje, kupna moč se je zmanjšala tudi v primerjavi z Avstrijo.
Kupna moč Slovencev v primerjavi z Avstrijci vse manjša
Do leta 1985 je slovenski BDP, merjen po kupni moči, v primerjavi z avstrijskim upadel s 94,8 odstotka na 86,4 odstotka. A po drugi strani se je Slovenija pri nominalnem BDP odrezala bolje kot leta 1979, saj je bil tega leta slovenski nominalni BDP na prebivalca 71,5 odstotka avstrijskega BDP na prebivalca.
Bogata Avstrija ima v svetu podobo urejene, idilične alpske države. Slovenija na drugi strani svoje pripadnosti alpskemu svetu ne zna izkoristiti za širšo prepoznavnost v svetu.
Avstrija se je močno odlepila od Slovenije
Avstrija se je najbolj odlepila od Slovenije v drugi polovici osemdesetih let in v začetku devetdesetih let. To so bila leta naraščanja politične nestabilnosti v Jugoslaviji, krepitve unitarističnih teženj in vzpona srbskega nacionalizma, razpadanja jugoslovanskega trga, ki so se končala leta 1991 z razpadom propadajoče Jugoslavije in jugoslovanskega notranjega trga.
Čeprav so številni skeptiki pred osamosvojitvijo napovedovali, da Slovenija gospodarsko ni sposobna preživeti kot samostojna država, se je v letih 1991 in 1992 pokazalo, da je gospodarstvo, ki so ga Slovenci večinoma postavili na noge v času socializma, sposobno zagotoviti materialni temelj samostojne slovenske države.
Okrevanje Slovenije od leta 1993
Slovenija je začela okrevati leta 1993 in spet zmanjševati zaostanek za Avstrijo. V obdobju poceni evra in posojilne razposajenosti, ki je temeljila na evrskih vbrizgih v slovenski monetarni sistem, se je Slovenija leta 2008 precej približala Avstriji (53,3 odstotka avstrijskega BDP in 76,3 odstotka avstrijskega BDP glede na kupno moč).
Vstop v evroobmočje je Slovenijo preplavil s poceni evri, a težave so nastale, ko se je s krizo po letu 2008 pojavila evrska suša, Slovenija pa ni več imela monetarne suverenosti.
Leta 2009 je Slovenija dobila račun za leta (pre)debelih krav
Nato pa je leta 2009, potem ko je evrska kriza počila s poceni evri napihnjeno slovensko gospodarsko rast, Avstrija spet povečala razliko.
Leta 2015 je tako imela Slovenija nominalni BDP na prebivalca 20.690 dolarjev (19.159 evrov), Avstrija pa 44.118 dolarjev (40.853 evrov). Slovenski nominalni BDP leta 2015 je tako znašal 46,9 odstotka avstrijskega, BDP, merjen po kupni moči, pa po podatkih Svetovne banke 64,4 odstotka avstrijskega.
Slovenija ima višjo rast od Avstrije
A primerjava med Slovenijo in Avstrijo le ni tako črno-bela. Po gospodarski rasti se je namreč Slovenija zadnja leta odrezala bolje. Lani je imela Avstrija 1,5-odstotno rast, Slovenija pa 2,5-odstotno.
Letos bo imela Slovenija po pomladanski napovedi Evropske komisije rast v višini 3,3 odstotka, Avstrija pa 1,7 odstotka. Podobne napovedi so tudi za leto 2018.
Avstrija in Slovenija sta zelo gospodarsko povezani. Povezanost bo še večja, če bo Magna Steyr v Hočah zgradila lakirnico.
Po brezposelnosti Slovenija dohiteva Avstrijo
Tudi pri stopnji brezposelnosti Slovenija ne odstopa veliko do Avstrije. Po podatkih Eurostata je bila marca letos slovenska brezposelnost 7,6-odstotna, avstrijska pa 5,9-odstotna. Kot napoveduje Evropska komisija, bo Slovenija razliko prihodnje leto še zmanjšala.
Slovenski javni dolg manjši od avstrijskega
Čeprav se je v zadnjih dneh zaradi zadolžitve Slovenije skoraj bilo plat zvona in so se pojavljale zgrešene primerjave z nekdanjo Jugoslavijo, slovenski javni dolg v resnici ni kritičen in je manjši od avstrijskega.
Lani je bil javni dolg severne sosede 84,6 odstotka BDP, slovenski pa 79,7 odstotka. Po napovedih bo leta 2018 naš javni dolg znašal 75,5 odstotka BDP (avstrijski bo takrat znašal 81,2 odstotka BDP).
14