Trump spet obrnil ploščo: 90-dnevna zamrznitev carin, za Kitajsko pa dodatno povišanje

19.44 Trump napovedal 90-dnevno zamrznitev carin, a ne za Kitajsko

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal 90-dnevno zamrznitev dviga carin. V tem obdobju bodo vzajemne carine pri 10 odstotkih, kar začne veljati takoj. Izjema je Kitajska, za katero pa je carine dvignil na 125 odstotkov.

Trump se je za zamrznitev odločil, ker ga je 75 držav zaprosilo za pogajanja o carinah, je povedal. "Odobril sem 90-dnevni premor in bistveno nižje 10-odstotne vzajemne carine v tem obdobju," je prek svojega družbenega omrežja Truth Social sporočil Trump.

Za Kitajsko pa velja drugače. "Na podlagi pomanjkanja spoštovanja, ki ga je Kitajska izkazala do svetovnih trgov, zvišujem carine, ki jih Kitajski zaračunavajo ZDA, na 125 odstotkov. To začne veljati takoj," je zapisal na Truth Social.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je v izjavi novinarjem pred Belo hiše pojasnil, da bodo ZDA obdržale 10-odstotno osnovne carine za večino držav, vključno z Mehiko in Kanado.

Kot je izpostavil Bessent, bodo države, ki niso sprejele protiukrepov na ameriško odločitev o uvedbi dodatnih carin, nagrajene. Dvig carin za Kitajsko na 125 odstotkov pa je po njegovih besedah posledica vztrajanja kitajskih oblasti pri eskalaciji razmer.

Bessent je novinarjem povedal, da je bil 90-dnevni premor sprejet zato, da se omogočijo pogajanja med ZDA in državami vsega sveta glede trgovinskih sporazumov oziroma carin.

Trumpovo vztrajanje pri lastni carinski politiki do tega trenutka je označil za izjemno pogumno, tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt pa se je norčevala iz medijev, ki "ne razumejo umetnosti posla". To je naslov ene od knjig o Trumpu, ki se hvali z izjemnimi pogajalskimi sposobnostmi. "Očitno niste videli, kaj Trump tule dela," je dejala.

Zavrnila je tudi ugibanja, da bodo Trumpove carine združile svet s Kitajsko proti ZDA. "Ravno nasprotno. Ves svet kliče ZDA, in ne Kitajske, ker potrebujejo naše trge, potrošnike in pogovor s predsednikom v Ovalni pisarni," je dejala.

Tudi Bessent je po tednu dni kaosa na svetovnih finančnih trgih in svaril pred recesijo dejal, da gre za Trumpov mojstrski načrt, da se države prisili v pogajanja, in ne nepremišljeno samovoljno zmešnjavo.

"To je bila njegova strategija od vsega začetka in morda lahko rečete, da je Kitajsko postavil v slab položaj. Odgovorili so na izziv in se izkazali kot slab igralec," je dejal Bessent po tem, ko je Trump od vsega začetka pošiljal mešane signale, ali gre le za eno njegovih pogajalskih taktik ali kaj drugega.

Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je sicer priznal, da ga je Trumpova poteza ujela na levi nogi. Med zaslišanjem v kongresu je dejal, da ni vedel, da se bo Trump tako odločil, poroča CNN.

Analitiki sicer menijo, da je nepotrebna škoda že narejena in odpravljanje ne bo enostavno, ne hitro. "Mislim, da bomo še vedno padli v recesijo. Vse, kar je sedaj storil, je to, da je le preložil vrsto višjih carin proti ameriškim trgovinskim zaveznikom," je izjavil glavni ekonomist svetovalnega podjetja RSM US Joe Brusuelas.

Brusuelas predvideva, da bodo podjetja ostala previdna in uvoženo blago bo ostalo v pristaniščih, saj denarja za Trumpov davek, kot pravijo njegovim carinam, večina nima. Nihče prav tako ne ve, kako se bo nepredvidljivi Trump odločil jutri.

V veljavi so 10-odstotne carine na ves uvoz v ZDA. To velja za EU in okrog 60 držav, za katere so sicer v sredo zjutraj začele veljati višje carine. Še vedno pa ni povsem jasno, ali bo to 10-odstotna stopnja za ves uvoz, ali pa se carine, ki so v veljavi, povišajo za deset odstotkov.

Za finančne trge je trenutno pomembno to, da je Trump naznanil premor in da se je pripravljen pogajati. Newyorški borzni indeksi so po Trumpovi najavi poleteli navzgor in ublažili velike padce v zadnjem tednu dni. Dow Jones in S&P 500 sta po najavi napredovala za po okrog sedem odstotkov.

18.06 Trump Američanom: Bodite kul, vse bo dobro

Ameriški predsednik Donald Trump se je ponovno oglasil na svojem družbenem omrežju Truth Social in nagovoril Američane. "Bodite kul! Vse se bo dobro. ZDA bodo večje in boljše kot kdajkoli prej!" je zapisal Trump. 

17.18 Načrtovani obisk Meloni pri Trumpu sprožil kritike v Parizu

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v torek napovedala, da bo 17. aprila odpotovala v Washington in se s predsednikom Donaldom Trumpom pogovorila o carinah ZDA na uvoz iz EU. Napoved njenega obiska je v Parizu sprožila opozorila, da bi ti pogovori lahko spodkopali evropsko enotnost glede ameriških carin.

Meloni je sicer podprla prizadevanja EU za iskanje rešitve vprašanja carin s pogajanji, a poudarila, da so za to potrebne vse sile. "V ta pogajanja moramo biti vključeni vsi in na vseh ravneh," je dejala. "Mislim, da se vsi strinjamo, da trgovinska vojna med Evropo in ZDA ne ustreza nikomur," je dodala.

Pri tem je vodja skrajno desne stranke Bratje Italije in edina voditeljica iz EU, ki se je januarja udeležila Trumpove inavguracije in si prizadeva ohraniti dobre odnose z njim kljub pretresom zaradi njegove politike, posvarila pred "paniko in preplahom". To namreč po njenem lahko povzroči "večjo škodo kot ukrep sam".

Francoski minister za industrijo Marc Ferracci je opozoril, da bi lahko obisk Meloni pri Trumpu spodkopal evropsko enotnost glede ameriških carin. "Evropa je močna, če je združena," je Ferracci povedal za francoski medij FranceInfo. Dvostranski pogovori posameznih članic EU z ZDA pa bodo to evropsko enotnost po njegovi oceni prekinili.

Tudi francoski minister za evropske zadeve Benjamin Haddad je dejal, da je moč Evrope v njeni enotnosti, poroča Politico. "V našem skupnem interesu je, da se odzovemo enotno in odločno," je dejal.

Na francoske pomisleke se je odzval italijanski minister za evropske zadeve Tommaso Foti, ki je Francijo obtožil hinavščine. "Kako to, da je, ko gre (francoski) predsednik (Emmanuel) Macron v Washington, vse v redu, ko pa gre Meloni, stvari niso v redu?" je vprašal.

Kritičen je bil tudi podpredsednik italijanske vlade in zunanji minister Antonio Tajani, ki je ocenil, da Pariz ne razume duha obiska premierke Meloni pri Trumpu. "Zdi se mi, da je Francija opravila veliko misij. Smo Italija in delamo v interesu Evropske unije," je dejal Tajani, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Pogovore Meloni pri Trumpu o carinah pa je podprl predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber. "Pozdravljam vsak poskus pogovorov s Trumpom," je dejal na novinarski konferenci ob predstavitvi kongresa EPP v Valencii.

17.04 Ameriški finančni minister svari pred povezovanjem s Kitajsko

Ameriški finančni minister Scott Bessent je zagovarjal dodatne carine, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem je gospodarstva posvaril pred krepitvijo vezi s Kitajsko in namignil, da proti državam, ki ne bodo sprejele protiukrepov, ne bodo zvišali carin, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Bessent je na srečanju bankirjev v Washingtonu dejal, da bi morala gospodarstva, ki razmišljajo o krepitvi vezi s Pekingom, o tem dvakrat premisliti. Kot je dejal, "bi si s tem prerezala vrat".

Finančni minister je obenem namignil, da se bo Trump vzdržal dodatnih zvišanj carinskih stopenj, če države ne bodo sprejele povračilnih ukrepov, poroča AFP.

Na ZDA se je po besedah ministra sicer obrnilo veliko število držav, ki se želijo pogajati s Trumpom glede carin. Kot je dejal, je Washington že opravil dobre pogovore s Tokijem in Seulom.

Bessent je izrazil prepričanje, da lahko Washington doseže dogovore z zavezniki. "Potem pa se lahko kot skupina približamo Kitajski," je dejal. Ob tem je napovedal, da si bo ministrstvo za finance prizadevalo za reforme na področju bančne zakonodaje.

"Finančna politika je predolgo služila velikim institucijam na račun manjših. Ne več," je po poročanju AFP dejal Bessenet.

17.02 Sij: Namesto uvajanja carinskih protiukrepov bolj smotrno zaščititi prizadete panoge

V jeklarski skupini Sij ob potrjenih protiukrepih EU na marca uvedene 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA ocenjujejo, da bi bilo namesto uvajanja povračilnih carin bolj smotrno čim prej zaščititi najhuje prizadete panoge. Istočasno bi bilo treba preprečiti nelojalno konkurenco na trgu in iskati nove trgovinske partnerje.

V skupini Sij so za STA zapisali, da ohranjajo svoj dozdajšnji pogled na uvedbo carin na uvoz jekla in aluminija v ZDA. Z vidika jeklarske panoge in v povezavi z nedavno sprejetim akcijskim načrtom Evropske komisije za krepitev konkurenčnosti in olajšanje razogljičenja kovinskopredelovalne in jeklarske industrije menijo, da bi bilo namesto uvajanja povračilnih carin bolj smotrno čim hitreje zaščititi najhuje prizadete panoge, med katerimi je tudi jeklarstvo.

Obenem pozivajo k ukrepom za preprečitev nelojalno konkurenco na evropskem trgu ter k spodbujanju domačih naložb in potrošnje.

Opozarjajo tudi, da se glede na trenutno ravnanje ZDA odpirajo številne priložnosti za sklepanje novih trgovinskih dogovorov s partnerji, ki bodo iskali stabilnost in poštenost v trgovinskih odnosih. "To je zagotovo nekaj, kar EU v tem trenutku lahko ponudi," so prepričani v Siju. "Če bomo uspešni pri izkoriščanju takih priložnosti, se lahko dobavne verige prestavijo v EU, kar bi pozitivno vplivalo na domače gospodarstvo, na zviševanje industrijske aktivnosti, kar seveda ugodno vpliva tudi na porabo jekla," so dodali.

V skupini Sij sicer na tujih trgih ustvarijo približno 85 odstotkov prodaje. Največja trga sta Nemčija in Italija, posvečajo pa se tudi širitvi v ZDA. Te so zanje, kot so navedli, pomemben trg z dolgoročnim potencialom, kjer iščejo nove priložnosti in krepimo lokalno prisotnost. Lani so v ZDA ustvarili skoraj deset odstotkov prihodkov od prodaje, kar je približno 16,5 odstotka več kot v 2023.

Z lastnim podjetjem Sij Americas so v ZDA prisotni že več kot 30 let, leta 2022 pa so za lažje poslovanje na ameriškem trgu vzpostavili tudi lastno, več kot tri tisoč kvadratnih metrov veliko skladišče blizu Chicaga v zvezni državi Illinois.

16.02 Han: "Norija teh trgovinskih vojn" bo pokopala tako Evropo kot ZDA

Nabor novih protiukrepov EU na Trumpove carine je podprla tudi Slovenija. Dogajanje je ob robu odprtja nove infrastrukture v veslaškem centru v blejski Mali Zaki komentiral tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han.

Kot je povedal, je pričakovati še dodatne ukrepe, pri katerih pa bo prav tako veljal odlog uveljavitve. Pristojni minister meni, da bo treba v tem času vendarle doseči neki dogovor, saj da bo "norija teh trgovinskih vojn" pokopala tako Evropo kot ZDA. Han upa, da bo tudi Trump spoznal, da ta smer ni dobra za gospodarstvo.

Na vprašanje, kaj vse dogajanje zadnjih dni in tednov pomeni za Slovenijo, je odgovoril, da na ministrstvu tudi s pomočjo gospodarske zbornice in gospodarstva redno izvajajo analize glede učinkov. Za Slovenijo ta trenutek, tako pravi Han, "še ni takšne katastrofe", je pa opozoril na posredne učinke zaradi vloge slovenske avtomobilske industrije v dobavnih verigah evropskih izdelovalcev avtomobilov.

Nasploh pa trenutno dogajanje Han ocenjuje kot zelo slabo za svetovno gospodarstvo in ne vidi pravega razloga, zakaj nekateri pri vseh težavah, ki jih že ima ta svet, ta trenutek razmere le še dodatno zaostrujejo. Treba je biti trezen ter na podlagi analiz sprejemati pametne odločitve, je prepričan minister.

15.44 Rusija: Trumpove carine kažejo na nespoštovanje trgovinskih pravil

Moskva je obenem izrazila zaskrbljenost zaradi svetovne trgovinske vojne. Obsežne carine, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump, kršijo temeljna pravila Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in dokazujejo prepričanje Washingtona, "da ni več zavezan normam mednarodnega trgovinskega prava", je v pogovoru z novinarji dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Rusija, ki je od začetka vojne v Ukrajini poglobila gospodarske in politične odnose s Kitajsko, je od vrnitve Donalda Trumpa v Belo hišo previdna glede kritik na račun politik ameriškega predsednika. Vendar so nekateri pristojni v Moskvi v zadnjih dneh izrazili zaskrbljenost zaradi padanja cen nafte, ki so ključnega pomena za ruske javne finance, poroča AFP.

Cene nafte so namreč odkar je Trump napovedal obsežne carine na uvoz blaga v ZDA padle, saj vlagatelje skrbi, da se bo zmanjšalo povpraševanje po tej surovini.

"Vsak šok svetovnem gospodarstvu, ki grozi z upočasnitvijo gospodarske rasti in splošnim zmanjšanjem potrošnje, negativno vpliva na številne globalne procese," je dejala Zaharova.

Tudi guvernerka ruske centralne banke Elvira Nabiullina je na zaslišanju pred člani ruskega parlamenta trgovinsko vojno označila za veliko tveganje in dejala, da v svetovni trgovini trenutno prihaja do tektonskih sprememb.

Po njenih besedah je težko oceniti, kam bodo te spremembe vodile svetovno gospodarstvo in kako bo to vplivalo na Rusijo, še navaja AFP.

15.11 Članice podprle protiukrepe EU v odziv na ameriške carine

Članice EU so po navedbah Evropske komisije podprle uvedbo protiukrepov v odziv na carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA. EU bo tako postopoma uvedla do 25-odstotne dodatne carine na uvoz ameriškega blaga v vrednosti okoli 20 milijard evrov. Prvi ukrepi se bodo začeli uporabljati prihodnji teden, večina preostalih pa sredi maja.

V skladu s predlogom komisije bodo po neuradnih informacijah prihodnji torek začeli veljati carinski protiukrepi iz let 2018 in 2020, ki jih je EU uvedla oziroma napovedala v okviru trgovinskega spora v času prvega predsedniškega mandata Donalda Trumpa, ko je uvedel 25-odstotne carine na uvoz jekla in 10-odstotne carine na uvoz aluminija. Po dogovoru z administracijo Joeja Bidna jih je unija začasno ustavila oziroma preložila.

Ti ukrepi med drugim vključujejo 10- oziroma 25-odstotne carine na uvoz riža, sladke koruze, arašidovega masla, brusnic ter tobaka in tobačnih izdelkov iz ZDA.

Sredi maja pa se bo začela uporabljati še večina preostalih proticarinskih ukrepov, ki jih EU uvaja v odziv na razširjene ameriške carine na uvoz jekla in aluminija.

25-odstotne carine bodo med drugim po neuradnih informacijah veljale za uvoz vrste izdelkov iz jekla in aluminija, pa tudi za uvoz mesa in mesnih izdelkov (perutnina in govedina), jajc, medu, določene zelenjave in sadja ter kave. Za sojo in mandlje naj bi se medtem 25-odstotne dodatne carine začele uporabljati šele 1. decembra. Na osnutku seznama so bili tudi tudi ameriški viski bourbon in druge alkoholne pijače, a jih komisija po pogovorih z državami članicami in drugimi deležniki na predlagani končni seznam ni uvrstila. Umaknili so tudi mlečne izdelke.

Na komisiji so ob glasovanju držav članic poudarili, da je mogoče protiukrepe kadarkoli odpraviti, če bodo ZDA pristale na pravično in uravnoteženo rešitev, ki bi jo dosegli v pogajanjih. Evropska komisija medtem ukrepe v odziv na pretekli teden uvedene 25-odstotne dodatne carine na uvoz avtomobilov v ZDA in v sredo uveljavljene t. i. vzajemne carine v višini 20 odstotkov na uvoz večine preostalega blaga iz EU še pripravlja.

14:20 Tudi Moskva z obtožbami nad Trumpa

Rusija je ZDA, zaradi uvedbe 104-odstotnih carin na uvoz iz Kitajske, obtožila kršitve mednarodnih pravil trgovanja. "Zdi se, da Washington ni vezan na norme mednarodnega trgovinskega prava," je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

14.07 Reuters: ECB zaradi ameriških carin v revizijo napovedi

Analitiki Evropske centralne banke (ECB) in nacionalnih centralnih bank območja evra bodo v luči uveljavitve t. i. vzajemnih carin na uvoz blaga v ZDA, ki so bistveno višje od pričakovanj, revidirali ocene o rasti BDP in inflaciji. Po pričakovanjih bo negativni učinek tolikšen, da bo vodil v gospodarsko stagnacijo, na spletni strani poroča Reuters.

Analitiki ECB in centralnih bank Evrosistema so v gradivu za razpravo na marčnem zasedanju sveta ECB ocenili, da bi trgovinska vojna z ZDA gospodarsko rast v območju skupne valute znižala za okoli 0,5 odstotne točke, v primeru ostrejših protiukrepov EU pa bi se v približno enaki meri na kratek rok okrepila tudi inflacija.

A odločitve Trumpa glede uvajanja sektorskih in tudi splošnih carin na uvoz blaga v ZDA, ki jih Trump označuje kot vzajemne, so bistveno presegle pričakovanja in takratne predpostavke, so zapisali pri Reutersu.

Foto: Reuters Na podlagi pogovorov s štirimi neimenovanimi viri so izvedeli, da so v osrednjem organu evrske denarne politike analitske službe prosili, da za aprilsko zasedanje sveta ECB, ki bo prihodnja sredo in četrtek, pripravijo nove napovedi.

Te naj bi bile že v gradivu za razprave na neformalnem zasedanju finančnih ministrov članic evrskega območja in celotne EU ta konec tedna v Varšavi, predstavljali pa bodo tudi eno od podlag za odločanje nosilcev evrske denarne politike prihodnji teden.

Omenjeni viri, na katere se sklicuje Reuters, se vsi strinjajo, da so marčne napovedi bistveno prenizke in da bi negativni učinek na rast lahko presegel eno odstotno točko. Glede na to, da marčne napovedi ECB za letos pričakujejo vsega 0,9 odstotno gospodarsko rast v območju skupne valute, tudi za prihodnji dve leti pa napovedana rast le malenkost presega enoodstotno, bi to vsaj na kratek rok pomenilo gospodarsko stagnacijo.

S tem bi padli v vodo vsi upi na okrevanje evrskega gospodarstva, ki so se na podlagi nekaterih podatkov začeli krepiti pred Trumpovo carinsko bombo, s katero je pretresel svetovno gospodarstvo.

Obenem pa bi te visoke carine, ki po opozorilih praktično vseh ekonomistov ne temeljijo na nikakršnih vsaj približno strokovnih podlagah, na kratek rok inflacijo zaradi gospodarskega šoka verjetno znižale, na daljši rok pa bi razdrobljenost svetovne trgovine, v katero vodi ameriško ravnanje, lahko cene začela zviševati.

V ECB informacij Reutersa uradno niso komentirali.

V vsakem primeru pa zadnje dogajanje le še krepi prepričanje, da bo svet ECB prihodnji teden šestič zapored in sedmič od od obrata v denarni politiki junija lani znižal evrske obrestne mere. Drugih ukrepov, s katerimi bi začeli dodatno povečevati razpoložljivo likvidnost v finančnem sistemu, naj medtem za zdaj ne bi sprejemali.

13.30 Kitajska vrača udarec: carine na ameriško blago kar 84-odstotne

Kitajska bo povišala recipročne carine na vso ameriško blago na 84 odstotkov s prejšnjih 34 odstotkov, poročajo kitajski državni mediji. Kitajsko ministrstvo za finance je sporočilo, da bodo nove carine stopile v veljavo v četrtek ob 12.01 po lokalnem času, oziroma ob 6.01 po srednjeevropskem času.

"Ameriško stopnjevanje carin preprosto kopiči napake in resno krši legitimne pravice in interese Kitajske," so zapisali na kitajskem ministrstvu. Dodali so, da poteze Washingtona "resno škodujejo večstranskemu trgovinskemu sistemu, ki temelji na pravilih".

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v ločeni izjavi sporočilo, da bo šest ameriških podjetij s področja umetne inteligence, med njimi Shield AI. in Sierra Nevada, uvrstilo na črni seznam. Ta podjetja so Tajvanu prodajala orožje ali z otokom sodelovala pri "vojaški tehnologiji", je navedlo ministrstvo za trgovino.

Ukrep kitajski oblasti prihaja po tem, ko so nekaj po polnoči stopile v veljavo dodatne carine ZDA na kitajsko blago, s čimer je skupna stopnja carin na kitajsko blago dosegla 104 odstotke.

11.50 Ljubljanska borza po torkovem predahu spet v rdečem

Indeks SBI TOP na Ljubljanski borzi je po torkovem predahu po večdnevnih padcih v sredo dopoldne spet globoko v rdečem.

Ob 11.30 je izgubljal skoraj dva odstotka.

Več kot dva odstotka izgublja najbolj prometna delnica Krke, sledi ji delnica Petrola.

11.30 Kitajska v odziv na nove ameriške carine obljublja odločno ukrepanje

Kitajska bo sprejela "odločne ukrepe" za zaščito lastnih interesov, so po uveljavitvi dodatnih ameriških carin na uvoz kitajskega blaga napovedali v Pekingu. Prepričani so, da lahko Kitajska trgovinski spor z ZDA reši prek "enakopravnega dialoga", izhaja iz bele knjige, ki jo je objavila kitajska tiskovna agencija Xinhua.

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jian je v današnjem odzivu na dodatne carine poudaril, da ima kitajsko ljudstvo neodtujljivo pravico do razvoja. "Še naprej bomo sprejemali odločne ukrepe za zaščito naših zakonitih pravic in interesov," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je medtem sporočilo, da ima država "trdno voljo" za boj v trgovinski vojni z Washingtonom, poroča državna tiskovna agencija Xinhua. Na fotografiji Peking. Foto: Shutterstock

"Kitajska bo s trdno voljo in številnimi sredstvi odločno sprejela protiukrepe in se borila do konca, če bodo ZDA vztrajale pri nadaljnjem stopnjevanju gospodarskih in trgovinskih omejevalnih ukrepov," je povzela sporočilo ministrstva.

Peking je pred tem v torek napovedal, da bo šel v trgovinski vojni z ZDA "do konca". Kot so izpostavili v drugem največjem gospodarstvu na svetu, "pritiski, grožnje in izsiljevanje niso pravi način za spopadanje s Kitajsko".

11.22 Bo EU s povračilnimi carinami najbolj prizadela Trumpove volilce?

Bruseljski portal Politico piše, da Evropska komisija razmišlja o uvedbi do 25-odstotnih carin na širok spekter izvoza iz ZDA v vrednosti približno 22,1 milijarde evrov na podlagi podatkov uvoza v EU iz leta 2024. Seznam vsebuje kmetijske in industrijske surovine, kot so soja, meso, tobak, železo, jeklo in aluminij, s katerimi bi prizadeli ameriške panoge, ki so najbolj odvisne od čezatlantskega izvoza.

Politico v poglobljeni analizi ugotavlja, da so strokovnjaki za zunanjo trgovino EU v odgovor ZDA na višje carine vnesli nekaj nenavadne ustvarjalnosti. Svojo jezo so preusmerili v ukrepe, s katerimi bi zadali bolečino Trumpovi republikanski volilni bazi. Več o tem pišemo tukaj:

Novice Bruselj naj bi Trumpa udaril tam, kjer bo najbolj bolelo

11.10 Indija in Nova Zelandija z rezom v obrestne mere

Indijska in novozelandska centralna banka sta v sredo znižali ključno obrestno mero, med razlogi pa izpostavili nove ameriške carine in z njimi povezane negotovosti. Obe državi sta se odločili za rez v višini 0,25 odstotne točke. Indijska centralna banka je obenem znižala napoved letošnje rasti petega največjega gospodarstva.

Indijska centralna banka RBI je depozitno obrestno mero znižala za 25 bazičnih točk na šest odstotkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Z rezom obrestne mere želijo spodbuditi gospodarstvo, ki se spopada s posledicami obsežnih carin, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Ta je na uvoz blaga iz Indije uvedel 26-odstotne carine.

Odbor za monetarno politiko pri RBI je v sporočilu za javnost zapisal, da so nedavni ukrepi, povezani s carinami, povečali negotovost in zameglili gospodarske obete v vseh regijah. Na fotografiji New Delhi. Foto: Guliverimage

Strokovnjaki po poročanju AFP menijo, da bodo visoke ameriške carine škodile milijardam dolarjev indijskega izvoza v različnih sektorjih, vključno z dragulji, nakitom in morsko hrano. Predvidevajo, da bodo vplivale tudi na rast indijskega bruto domačega proizvoda, pri čemer so analitiki banke Goldman Sachs znižali napoved letošnje indijske gospodarske rasti s 6,3 na 6,1 odstotka.

V indijski centralni banki so medtem napoved rasti BDP znižali s 6,7 na 6,5 odstotka.

Gre sicer za drugi letošnji rez indijske centralne banke v obrestne mere. Februarja je to storila prvič po skoraj petih letih, potem ko je zaskrbljenost zaradi upočasnitve gospodarske rasti v petem največjem svetovnem gospodarstvu pretehtala nad inflacijskimi tveganji. Depozitno obrestno mero so takrat znižali za 0,25 odstotne točke na 6,25 odstotka.

Za rez v obrestne mere se je odločila tudi centralna banka Nove Zelandije. Zaradi nedavnih carin in negotovosti glede svetovne trgovinske politike je ključno obrestno mero znižala za 0,25 odstotne točke na 3,5 odstotka.

"Nedavno napovedano zvišanje carin v ZDA, povračilni ukrepi več trgovinskih partnerjev in povečana geoekonomska negotovost bodo pomembno negativno vplivali na svetovno rast," so zapisali v sporočilu, ki ga povzema AFP.

Novozelandski dolar je v začetku dneva padel pod vrednost 55 ameriških centov, kar je najnižja vrednost v približno petih letih, še navaja AFP.

9.45 Evropski indeksi po uveljavitvi dodatnih ameriških carin s padci

Indeksi na evropskih borzah so se po torkovem odboju, ki je sledil večdnevnim občutnim padcem, v sredo znova spustili pod gladino. 

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trenutno na 2,40 odstotka nižji ravni kot ob koncu trgovanja v torek.

Londonski indeks FTSE 100 je 2,15 odstotka pod izhodiščem, pariški CAC 40 pa 2,69 odstotka pod njim. Frankfurtski DAX je ob začetku trgovanja padel 2,34 odstotka pod gladino. Milanski indeks FTSE MIB izgublja 2,09 odstotka in dunajski ATX 1,72 odstotka. Züriški SMI medtem pada po 1,67-odstotni stopnji.

Tečaj evra se zvišuje. Na borzi v Frankfurtu je treba trenutno za en evro odšteti 1,1067 dolarja, kar je odstotek več kot v torek. Foto: Shutterstock

Tudi azijske borze so sklenile večinoma v rdečem. Tokijski indeks Nikkei 225 je izgubil 3,93 odstotka. Šanghajski osrednji indeks je končal 1,31 odstotka nižje, hongkonški Hang Seng pa je trenutno 0,31 odstotka pod gladino. Seulski Kospi je izgubil 1,74 odstotka, singapurski STI pa se je znižal za 2,48 odstotka. Avstralski All Ordinaries je šel navzdol za 1,85 odstotka, tajvanski FTSE TWSE pa za pet odstotkov.

9.20 Nemški finančni minister: Nemčiji grozi nova recesija

Nemčiji zaradi trgovinskih napetosti grozi nova recesija, je po uvedbi dodatnih Trumpovih carin opozoril nemški finančni minister Jörg Kukies.

"Morebitni trgovinski konflikt povečuje tveganje recesije, o tem ni dvoma," je Kukies zjutraj izjavil za radio Deutschlandfunk.

Nemčija že trpi posledice dveh zaporednih let recesije, tretje zaporedno krčenje gospodarske aktivnosti leta 2025 pa bi pomenilo zgodovinsko dolg padec za največje evropsko gospodarstvo.

Kot še poroča Reuters, se na nemškem gospodarskem inštitutu pripravljajo znižati napoved rasti za leto 2025 na le 0,1 odstotka – in to po ocenah, ki še ne vključujejo zadnjih carin pod Trumpovo administracijo.

8.40 Azijske borze po uveljavitvi dodatnih ameriških carin v rdečem

Na vodilni azijski borzi v Tokiu je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, nazadoval za 3,56 odstotka na 31.836,49 točke.

Znižal se je tudi indeks borze v Sydneyju All Ordinaries, in sicer za 1,85 odstotka. V Seulu je osrednji borzni indeks Kospi izgubil 1,77 odstotka, tečaji delnic na Tajvanu pa so v povprečju padli za pet odstotkov. V Singapurju je indeks STI 2,35 odstotka nižje kot v torek.

Trgovanje na kitajskih borzah je medtem neenotno. V Hongkongu je šel indeks Hang Seng doslej navzdol za 0,68 odstotka, v Šanghaju pa je indeks Shanghai Composite 0,72 odstotka nad izhodiščem.

Na valutnem trgu je vrednost dolarja glede na vrednost japonskega jena in švicarskega franka, ki veljata za bolj zanesljivi valuti v negotovih časih, nazadovala, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

6.15 V veljavo še dodatne ameriške carine

Potem ko so v soboto za večino držav in ozemelj po svetu, tudi EU, začele veljati desetodstotne dodatne carine na uvoz blaga v ZDA, so v sredo za izbrano skupino zunanjetrgovinskih partneric, ki po prepričanju Trumpa in njegove administracije v zunanji trgovini najbolj izkoriščajo ZDA, začele veljati še dodatne višje carinske stopnje.

Najvišje so ZDA uvedla za Kitajsko – po 20-odstotnih, uvedenih marca, bi se te v sredo morale zvišati še za 34 odstotkov, a ker se je Kitajska odzvala s 34-odstotnimi carinami na ameriško blago, jih je Trump dvignil še za 50 odstotkov. Skupno tako znašajo kar 104 odstotke.

Želijo si pogajanj

Ukrep je močno pretresel in osupel svet. Čeprav je Trump carine označil za vzajemne, se vrstijo opozorila, da nimajo ničesar z vzajemnostjo. Carinske stopnje so daleč od povprečnih carinskih stopenj na ameriški uvoz in predstavljajo preprosto delež primanjkljaja v blagovni menjavi ZDA s posamezno partnerico v skupnem uvozu iz te partnerice.

Kljub šoku in razburjenju je večina ameriških zunanjetrgovinskih partneric, to velja tudi za EU, izrazila željo po pogajanjih in izogibanju nadaljnji eskalaciji trgovinske vojne.

Izjema je Kitajska, carine v višini 25 odstotkov na nekatere ameriške avtomobile je napovedala tudi Kanada.

Sektorske carine

ZDA so doslej že uvedle tudi več tako imenovanih sektorskih carin. Med drugim so tako sredi marca začele veljati 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, prejšnji teden pa dodatne 25-odstotne carine za avtomobile. Za to blago nove Trumpove carine ne veljajo. Prav tako za zdaj ne veljajo za farmacevtske izdelke, baker, čipe, les, zlato, energijo in nekatere rudnine, ki niso na voljo v ZDA.

O prvem naboru protiukrepov na dodatne carine na jeklo in aluminij so v sredo odločale članice EU. Evropska komisija predlaga do 25-odstotne dodatne carine na nabor kmetijskih in industrijskih izdelkov v vrednosti več kot 20 milijard evrov. Po današnjem odločanju bi del ukrepov začel veljati sredi aprila, del pa sredi maja.

Na gospodarskem ministrstvu ne napovedujejo, kako bo glasovala Slovenija. So pa spomnili, da država podpira prizadevanja komisije in ceni, da v trenutnem položaju ni podlegla želji po prehitrem odzivu.

Novice Potrjeno: skupne carine za Kitajsko 104 odstotke