Sreda, 15. 2. 2017, 6.38
7 let, 2 meseca
Koliko denarja bomo morali Slovenci še dati Grkom?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,85
12
Grški dolžniški krizi ni videti konca. Finančni sod brez dna, v katerega so evrske države zmetale že na desetine milijard, bo verjetno potreboval nov, zdaj že četrti sveženj pomoči.
Do vratu zadolženo državo ob Egejskem morju, ki je leta 2001 s pomočjo prirejenih podatkov prevzela evro, že od maja 2010 nad gladino drži pomoč držav evroobmočja, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
Razlogi za to, da je Grčija postala evropski finančni sod brez dna:
- razbohoten in privilegiran javni sektor, ki se je financiral oziroma se še vedno financira s tujim denarjem,
- grška miselnost, ki vidi EU oziroma druge evrske države (tudi kakšno dokaj revno evrsko državo, kot je Estonija) kot molzno kravo,
- grški nacionalni "šport": v nebo vpijoče neplačevanje davkov (od ladjarskih magnatov, ki imajo med drugim od konca druge svetovne vojne ustavno zagotovljene davčne privilegije za svoje ladje, prek zdravnikov in odvetnikov pa vse do gostincev …),
- premajhna produktivnost in premajhna konkurenčnost grškega gospodarstva na svetovnem trgu.
Spomnimo: januarja 2015 je z nerealnimi obljubami (odpis dolgov, konec zategovanja pasu, vrnitev življenjske ravni, kakršna je bila pred krizo …) na oblast na predčasnih volitvah prišel vodja levičarske Sirize Aleksis Cipras.
Cipras-Varufakisov grški poker z EU
Ta je skupaj s svojim finančnim ministrom Janisom Varufakisom skušal od EU izsiliti odpis dolgov in konec ukrepov, ki jih je v državi na jugu Balkana v zameno za milijardno pomoč uvajala osovražena trojka (Evropska komisija, ECB in IMF).
Grški premier Aleksis Cipras, ki vodi najbolj zadolženo evropsko državo, je bil pred leti med Grki sprejet skorajda kot nekakšen mesija. Zdaj je vse manj priljubljen.
Ta grški poker se Ciprasu ni posrečil, saj je velika večina evrskih držav zavrnila grške zahteve. Ko je Grčiji zmanjkalo denarja za poplačilo dolgov in so morali Grki zapreti banke in omejiti dvig gotovine na bankomatih, je Cipras 13. julija sklonil glavo ter v Bruslju evrskim državam obljubil varčevanje in reforme v zameno za 86 milijard evrov pomoči do leta 2018. Če Cipras ne bi popustil, bi sledil grexit – izstop Grčije iz evroobmočja.
IMF oziroma ZDA želijo odpis dolgov Grčiji
Pri tretjem svežnju pomoči spet sodeluje tudi IMF, v katerem imajo glavno besedo ZDA. Te že dolgo navijajo za čim večji odpis dolgov egejski državi, kar bi seveda najbolj udarilo po žepih državljane evrskih držav.
Tudi zdaj IMF želi, da bi Grčiji dolžniško breme čim bolj olajšali, in sicer s pomočjo nižanja obresti na dolgove in s podaljšanjem ročnosti posojil. Tudi v tem primeru gre za nekakšen odpis dolgov.
Nemčija proti odpisu
A odpis dolgov je že zavrnil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Nemško javno mnenje je zelo nastrojeno proti popuščanju Grčiji in drugim prezadolženim državam na jugu EU, zato bi takšno ravnanje še zmanjšalo možnosti kanclerki Angeli Merkel za zmago na septembrskih parlamentarnih volitvah. Odpis dolgov Grčiji seveda ni priljubljen niti v večini članic evroobmočja.
Nemec Klaus Regling je optimističen glede Grčije.
Bo Grčija prihodnje leto potrebovala nov sveženj pomoči?
Britanski časnik Financial Times že piše, da bo Grčija drugo leto na poti k novemu, četrtemu svežnju pomoči. Klaus Regling, ki predseduje svetu direktorjev ESM, je po drugi strani veliko bolj optimističen.
Kot je pred kratkim dejal v Evropskem parlamentu, ne bo potrebe po četrtem svežnju pomoči, če bo Grčija uveljavila dogovorjene ukrepe. Do zdaj je Grčija iz tretjega svežnja pomoči počrpala 32 milijard evrov. Optimisti poudarjajo tudi uspehe Grčije pri doseganju proračunskega presežka.
Grški BDP znova raste
Po podatkih Evropske komisije je grško gospodarstvo lani zraslo za 0,3 odstotka, letos naj bi zraslo za 2,7 odstotka, leta 2018 pa za 3,1 odstotka. Nezaposlenost je lani znašala 23,4 odstotka (leto prej skoraj 25 odstotkov). Javni dolg še narašča, lani je dosegel 179,7 odstotka BDP, kar je seveda največ med državami EU.
A grško gospodarsko stanje je še daleč od želenega, tudi ukrepi, ki jih zahtevajo posojilodajalke, niso povsem uveljavljeni. Še več, decembra lani je Cipras, ki se spopada s padanjem priljubljenosti, del mednarodne pomoči samovoljno namenil božičnim dodatkom za grške upokojence.
Če se bo v prihodnjih mesecih zapletlo glede Grčije, bo to velika težava za nemško kanclerko Angelo Merkel.
Trumpov izbranec: Rešitev je grexit
Vpliv na grško krizo bo imela tudi nova ameriška administracija. Ted Malloch, ki je Trumpov kandidat za novega ameriškega veleposlanika pri EU, je tako za grško televizijo Skai dejal, da je položaj Grčije nevzdržen in da je rešitev izstop države iz evroobmočja (tako imenovani grexit).
Na drugi strani socialdemokratski kanclerski kandidat Martin Schulz, ki ima po zadnjih javnomnenjskih podatkih največ možnost, da jeseni letos postane novi nemški kancler, zatrjuje, da tisti, ki se spogledujejo z grexitom, razdvajajo staro celino. Izstop Grčije iz evroobmočje je le v interesu Donalda Trumpa in Marine Le Pen, ne Nemčije in Evrope, pravi Schulz.
Prvi sveženj pomoči leta 2010:
Leta 2010 so Grčiji odpisali dolgove v višini več kot 100 milijard evrov in ji dali do 110 milijard evrov pomoči. Del te pomoči so tudi posojila 14 evrskih držav, med njimi tudi Slovenije, ki so Grčiji posodile 52,9 milijarde evrov. Slovenski delež v tem posojilu je po podatkih ministrstva za finance znašal 0,498 odstotka, kar v znesku znaša 263,7 milijona evrov. Posojilo zapade 15. septembra 2041 z odlogom plačila glavnice za deset let. Slovenija od Grčije že dobiva obresti za posojilo.
Drugi sveženj pomoči leta 2012:
Leta 2012 so evrske države v okviru sklada za evropsko finančno stabilnost (European Financial Stability Facility oziroma s kratico EFSF) dala poroštva za pomoč Grčiji v višini do 164,5 milijarde evrov. Skupaj je Grčija iz tega sklada, kamor je sredstva prispeval tudi IMF, počrpala 130,9 milijarde evrov.
Po podatkih ministrstva za finance iz novembra lani ima Slovenija glede EFSF poroštva v višini 1,49 milijarde evrov glavnice, ki ji je treba prišteti še natečen obresti (leta 2015 so glavnica in natečene obresti skupaj znašale 1,77 milijarde evrov, op. p.). Glede na to, da je Grčija prejemnica okoli 75 odstotkov pomoči iz sklada EFSF, je Slovenija porok za okoli 1,1 milijarde evrov glavnice pomoči Grčiji.
Tretji sveženj pomoči leta 2015:
Tretji sveženj pomoči: od avgusta 2015 do avgusta 2018 ima Grčija na razpolago do 86 milijard evrov pomoči. Glede na to, da je delež Slovenija v skladu ESM dobrega 0,42 odstotka, bo Slovenija Grčiji v tretjem svežnju pomoči dala do 368 milijonov evrov.
Slovenska izpostavljenost do Grčije:
Slovenija je tako do Grčije izpostavljena v višini več kot 1,6 milijarde evrov. Pri tem celotna, neposredna in posredna izpostavljenost Slovenije do Grčije velja v hipotetičnem primeru, da bi Grčija bankrotirala v celotnem znesku (sto odstotkov) in bi bila Slovenija pozvana za plačilo povečanih zneskov garancije (tj. 120 oziroma 165 odstotkov).
12