Torek, 19. 5. 2015, 15.05
8 let, 7 mesecev
Lažne diplome so donosen svetovni posel
Lažne diplome so postale glavno zlo šolskega sistema ne le v Slovenji, temveč povsod po svetu. Če se ozremo le na nam bližnje države, hitro ugotovimo, da je to dober in razširjen posel, države pa so začele bitko proti lažnim izobražencem.
Na Hrvaškem so na primer na javni televiziji HRT odpustili tri zaposlene, ki so imeli lažne diplome, preverili pa so diplome prav vseh zaposlenih. Še več lažnih diplomantov so odkrili v komunalnem podjetju mesta Zagreb. V holdingu naj bi bilo zaposlenih kar 306 delavcev z lažnimi diplomami. Diplome so pridobili na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Za drugo državo velja, da je ponarejanje diplom ena bolj razvitih storitvenih dejavnosti. Na ponarejene diplom v Bosni je opozorilo celo nemško veleposlaništvo v Sarajevu, saj so ugotovili, da državljani Bosne in Hercegovine med dokumenti, ki jih dostavljajo veleposlaništvu za pridobivanje različnih vizumov, dostavljajo tudi ponarejena potrdila Goethejevega inštituta o opravljenih profesionalnih izpitih nemškega jezika.
Podobno težavo imajo v Srbiji, kjer je bil objavljen podatek, da je bilo leta 2012 ponarejenih deset odstotkov fakultetnih diplom. Med trenutno osumljenima lažnima izobražencema sta minister za notranje zadeve in poslanec, ki naj bi imela lažna doktorata.
Na Kosovu so letos odkrili, da so imeli v Peći ponarejene diplome kar 503 javni uslužbenci, med njimi profesorji, menedžerji državnih in zasebnih podjetij ter visoki uradniki državnih agencij.
A če se zdi, da so ponarejene diplome balkanski posel, še zdaleč ni tako. Lani je moral odstopiti izvršni direktor Yahooja Scott Thompson, ko so odkrili, da se je v življenjepisu predstavljal kot diplomirani računalničar, a se je izkazalo, da je njegova diploma lažna.
Nekdanji zaposleni so potrdili, da podjetje v resnici prodaja lažne diplome in da so s tem mesečno zaslužili milijone dolarjev. Podjetje ima kar 370 strani on-line izobraževalnih ustanov. Na njih so slike lažnih študentov, izjave najetih igralcev, ki se predstavljajo za profesorje, in fotografije kampusov, ki sploh ne obstajajo. Nekaj njihovih lažnih univerz je poimenovanih z na videz znanimi imeni, na primer Columbiana in Barkley, skoraj kot slavni newyorška univerza Columbia in kalifornijska univerza Berkeley.
Do zdaj je bilo največje razkrito podjetje za lažne diplome iz Amerike. Imelo je pisarne v Evropi in na Bližnjem vzhodu, izdali pa so več kot 450 tisoč diplom, magisterijev in doktoratov po vsem svetu. Ocenjujejo, da je bil njihov zaslužek okoli 450 milijonov dolarjev.
Lastnik pakistanskega podjetja, ki naj bi se zdaj izkazalo za največjo svetovno podjetje za lažne diplome, je Šoaib Ahmed Šaikh, ki je lani izjavil, da želi postati najbogatejši človek na svetu, "še bogatejši kot Bill Gates". Podjetje Axact je ustanovil leta 1997, tako kot večino računalniških podjetij v eni sobi z desetimi zaposlenimi. Zdaj trdi, da je njegovo podjetje eno največjih svetovnih IT-podjetij, ki je prisotno v "120 državah in 1.300 mestih". Podjetje naj bi imelo deset različnih poslovnih enot. Poleg tega želi postati tudi medijski mogotec, zato je ustanovil svojo televizijo.
Toda nekdanji zaposleni trdijo, da že od leta 2006 milijone služijo z lažnimi diplomami. V teh letih je mreža postala tako sofisticirana, da so ustvarili celo lažne profile profesorjev na LinkedInu, da bila prevara videti bolj resnična.
Raziskovalci ocenjujejo, da je bil v zadnjem desetletju mednarodni posel lažnih diplom vreden milijardo dolarjev.