Pred Slovenijo je morebiti nova odločitev, podobna tisti iz leta 1990, saj se utegne zgoditi, da se bo morala odločati, ali bo ostala v Evropski uniji. Tako meni dr. Marko Kremžar.
Doktor ekonomskih znanosti Marko Kremžar, član upravnega odbora multinacionalke iz Buenos Airesa, redno spremlja svetovno gospodarsko in politično dogajanje in piše politične analize. Čeprav živi v elitnem predelu argentinske prestolnice, 12 tisoč kilometrov stran od Ljubljane, dnevno spremlja slovensko gospodarsko in politično dogajanje.
Nova dilema
V Sloveniji se krepijo sile, ki vidijo prednosti izstopa iz Evropske unije, opaža Kremžar. Zato vse bolj strašijo pred evropsko trojko. Boji se, da bo protievropsko gibanje Slovencem vsililo ponovno ključno odločanje o prihodnosti. V primeru zaostritve gospodarske krize ne izključuje niti referenduma o slovenskem izstopu iz Evropske unije. Tranzicijski bogataši, ki so tesno povezani z levičarskimi strankami, iščejo možnost za ohranitev denarja in vpliva, je prepričan Kremžar.
"Povečevanje davkov ne bo pomagalo gospodarstvu, ampak levičarskim politikom. Reševanje propadlih bank in podjetij z denarjem davkoplačevalcev je proti vsaki logiki," opozarja Kremžar.
Slovenija, prva domina
"Aktualna vlada ne ukrepa dovolj učinkovito za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, zato se bojim, da se bo gospodarska kriza še poglobila. Moj vtis je, da pri nas levica Evrope nikoli ni v resnici imela za svojo, zato lahko celo okrepi gibanje za izstop iz EU. Prazen prostor pa nato lahko zasede Rusija, ki išče poti proti Sredozemlju. To je nevarnost ne le za Slovenijo, ampak za vso EU. Paziti je treba, da Slovenija ne bo prva domina," razmišlja Kremžar.
Ljudje, ki ne zaupajo vase, se bojijo prihodnosti
V Sloveniji opaža kronično pomanjkanje samozavesti. Ljudje, ki ne zaupajo vase, se bojijo prihodnosti. Po Kremžarjevem mnenju je treba bolj zaupati slovenski iznajdljivosti, hkrati pa se obrniti v zgodovino, ki jo zdaj potiskamo v pozabo in nepomembnost. Bolj bi morali preučevati in poučevati svojo bogato nacionalno zgodovino, saj se tako ljudje temeljiteje zavedo svoje identitete. Ta pa je povezana s samozavestjo, kar dokazujejo tudi argentinski Slovenci, ki že v četrti generaciji ohranjajo slovenski jezik, zavest in ponos.
Hkrati pa bi slovenske proevropske sile morale začeti iskati oporo in zaveznike zunaj državnih meja: "To je evropska nevarnost, ki bi jo politiki morali predvideti. Če bodo evropski demokrati neprizadeto čakali, jih utegnejo evroskeptiki prehiteti, takrat pa bi bilo lahko za reakcijo že prepozno."
3
