Mednarodna skupnost v iskanju politične rešitve za Libijo

Zunanji ministri držav članic zveze Nato, med njimi zunanji minister Samuel Žbogar, so v Berlinu sprejeli izjavo, v kateri podpirajo pozive k odstopu libijskega voditelja Moamerja Gadafija, navedli pa so tudi tri pogoje, da bi Nato zaustavil vojaško akcijo v Libiji: prvič, končati se morajo napadi in grožnje z napadi na civiliste, drugič, prorežimske sile se morajo umakniti iz vseh krajev, v katere so vdrle, in tretjič, režim mora zagotoviti neovirano humanitarno pomoč vsem, ki jo potrebujejo. Nato za odhod Gadafijevih sil v vojašnice Zunanji ministri so Gadafija tudi pozvali, naj svoje enote umakne v vojašnice, da bi na tak način dejansko lahko vzpostavili prekinitev ognja med Gadafijevimi silami in uporniki, ki bi jo bilo moč tudi nadzorovati. Rasmussen: Nato potrebuje več bojnih letal Pred tem je generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen poudaril, da je odgovor na krizo v Libiji politična rešitev, zagotovil pa, da bo zavezništvo nadaljevalo z vojaško akcijo, dokler Gadafijeve sile ne prenehajo z napadi. Nato po njegovih besedah za vojaško operacijo v Libiji sicer potrebuje več bojnih letal za natančne napade na kopenske cilje, s katerimi bi se lahko izognili nepotrebnim civilnim žrtvam, saj Gadafijeve sile tanke in težko orožje nameščajo na gosto poseljena območja.

"Ne bomo čakali križem rok" Akcija Združeni zaščitnik pa je libijskemu voditelju po besedah Rasmussena poslala "jasno in močno sporočilo". "Ne bomo čakali križem rok, dokler bo s tanki, težkim orožjem in ostrostrelci napadal lastni narod," je dejal. Dodal je še, da lahko vojaška sila zgolj pomaga vzpostaviti pogoje za morebitno politično rešitev krize. "Libijci morajo sami odločiti o svoji prihodnosti," je še dejal generalni sekretar Severnoatlantskega zavezništva.

Westerwelle: Gadafi je diktator, ki mora oditi Nemški zunanji minister Guido Westerwelle, ki je sogostitelj berlinskega srečanja, pa je dejal, da Nemčija sledi ciljem vojaške akcije, čeprav ni glasovala za resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov in ni dala na voljo svojih vojakov. "Želimo si svobodno in demokratično Libijo," je dejal vodja nemške diplomacije. Dodal je, da je Gadafi diktator, ki mora oditi. "Podpiramo Libijce, ki naj v političnem procesu sami sprejmejo končno odločitev o svoji prihodnosti v lastni državi," je še dejal Westerwelle.

Clintonova: Gadafi preizkuša našo odločenost Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa je v Berlinu pozvala k večji podpori mednarodne skupnosti libijski opoziciji. Skupen cilj članic Nata naj bi bil namreč tudi odhod Gadafija z oblasti. "Dlje kot traja naša akcija, bolj pomembna postajata naša odločenost in enotnost. Gadafi preizkuša našo odločenost," je dejala Clintonova. Svet pa mora po njenih besedah okrepiti svoje "delovanje in povečati podporo" libijski opoziciji.

Francoski zunanji minister Alain Juppe pa je poudaril, da Libija nima prihodnosti z Gadafijem. "Tisti od zunaj" pa bi morali podpreti politične sile, ki si prizadevajo za demokratizacijo Libije. Na vprašanje, ali Francija podpira idejo, da bi morali upornike oskrbeti z orožjem, pa je Juppe odvrnil, da Francija ne razmišlja v teh okvirih. Poleg zunanjih ministrov držav članic Nata na dvodnevnem srečanju v nemški prestolnici sodelujejo tudi predstavniki šestih držav, ki vojaško akcijo v Libiji neposredno ali posredno podpirajo.

V napadu Gadafijevih sil ubitih 13 ljudi Napadi Gadafijev sil so v četrtek sicer zahtevali nove smrtne žrtve. V bližini pristanišča Misrata, ki leži 200 kilometrov vzhodno od Tripolija in ga nadzorujejo uporniki, je bilo ubitih najmanj 13 ljudi, 50 pa jih je bilo ranjenih. O siloviti eksploziji v bližini Gadafijeve rezidence so poročali tudi iz prestolnice Tripoli, v Adždabiji pa naj bi se razvneli srditi spopadi med uporniki in Gadafijevimi silami.

V Kairu za politično rešitev krize v Libiji O rešitvi krize v Libiji so govorili v četrtek tudi na mednarodni konferenci v Kairu, ki jo je organizirala Arabska liga. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pozval k politični rešitvi krize in takojšnji prekinitvi ognja v Libiji. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton pa je Gadafija pozvala, naj takoj odstopi. Srečanja sta se udeležila tudi vodja Organizacije islamske konference Ekmeleddin Ihsanoglu in predsednik komisije Afriške unije Jean Ping.

Konferenca v Kairu je potekala dan po srečanju kontaktne v Dohi, na katerem so se dogovorili za vzpostavitev sklada za financiranje libijskih upornikov in ponovili zahtevo po odstopu Gadafija.

Brics: Uporabi sile bi se bilo treba izogniti Voditelji hitro rastočih držav pa so na vrhu v kitajskem letovišču Sanya poudarili, da bi se morali izogniti uporabi sile v Libiji in drugod v arabskem svetu. "Delimo mnenje, da bi se bilo treba uporabi sile izogniti," so voditelji Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južnoafriške republike, zbrani v skupini Brics, zapisali v skupni izjavi.

Južnoafriška republika je bila edina od držav Brics, ki je v VS ZN podprla resolucijo o vzpostavitvi območja prepovedi poletov nad Libijo in odobrila uporabo "vseh nujnih ukrepov" za zaščito libijskih civilistov. Ostale štiri države skupine so izrazile zaskrbljenost, da bo vojaško posredovanje terjalo žrtve med civilisti.