Torek, 14. 1. 2025, 16.42
9 ur, 52 minut
Nekdanji predsednik Pahor danes v italijanskem senatu: o čem je govoril?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Pahor je v italijanskem senatu spregovoril tudi o vojni v Ukrajini.
Nekdanji predsednik republike Borut Pahor je danes na povabilo odbora za Balkan predaval v italijanskem senatu. Govoril je o potrebi po hitrejši širitvi EU in "paketni vključitvi" držav z Zahodnega Balkana ter pri tem posebej opozoril na tveganja, ki bi jih lahko regiji in EU prineslo predolgo odlašanje s sprejemom Srbije v EU.
Pahor je spregovoril o preoblikovanem resorju Evropske komisije za širitev, ki ga vodi Marta Kos. Kot je dejal, je resor predvsem sporočilo Ukrajini in Rusiji, da Bruselj prvo vidi v svoji interesni sferi in bo storil vse za njeno čimprejšnjo pridružitev.
Ob tem je opozoril na dvomljiv vtis, da bo z novim resorjem proces širitve EU hitrejši.
"Ostajam pri oceni, da je resor za širitev ustanovljen zlasti zaradi Ukrajine in ne Zahodnega Balkana," je dejal Pahor, ki ocenjuje, da je širitev "v velikem zastoju", zato je "v tej geopolitični situaciji hitrost procesa širitve postala bistvenega pomena. Če bomo zamudili momentum, se bomo znašli v situaciji, ki je ne bomo več zlahka obvladali."
Pahor: Ključno vlogo bo odigral položaj Srbije
Spregovoril je tudi o vojni v Ukrajini. Po njegovi oceni bo med njenimi glavnimi posledicami nova delitev med vzhodom in zahodom Evrope, pri čemer bo ključno vlogo odigral položaj Srbije zaradi njenega vpliva v BiH, na severu Kosova, v Črni gori in Severni Makedoniji.
Po njegovih besedah bi daljše odlašanje s sprejemom Srbije v EU pomenilo dolgoročno tveganje za strukturno nestabilnost regije, kjer imajo med drugim interese Rusija, Kitajska in Turčija.
Pahor je v govoru, ki ga je na povabilo senatnega odbora za Balkan pod vodstvom senatorke Tatjane Rojc pripravil v senatni knjižnici, po vzoru širitve v srednjo in vzhodno Evropo leta 2004 predlagal "paketno vključitev" držav Zahodnega Balkana, če bi denimo do leta 2030 države izpolnjevale "elementarne pogoje" za članstvo v EU.
Za razliko od Švice si države Zahodnega Balkana želijo postati članice EU
"Mineva skoraj 12 let od zadnje širitve na Zahodni Balkan. To se zdi neverjetno. Če pogledamo evropski zemljevid, vidimo sredi EU poleg Švice še eno luknjo, Zahodni Balkan. Toda za razliko od Švice, ki ne želi postati članica EU, si Zahodni Balkan to želi, vendar se v bistvu glede tega ne dogaja kaj velikega in bistvenega," je poudaril Pahor, so sporočili iz zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana, ki ga je Pahor ustanovil in ga tudi vodi.
Pahor je izrazil tudi zadovoljstvo, da je v regiji zveza Nato prehitela EU. Ocenil je, da je širitev Nata v Severno Makedonijo, Črno Goro in Albanijo ter prisotnost vojaških sil v BiH in na Kosovu najpomembnejši element stabilnosti in varnosti v regiji.
